V tistem pokliče neznana številka, piše Damjan Franz Lu v svojem članku v novi številki Nedeljskega dnevnika. »Pozdravljeni, kličem vas iz Nove Ljubljanske banke. Opazili smo, da ste opravili dve transakciji v kratkem času, obe v Nemčiji. Preverjamo, ali ste res kupovali ali ne.«
Seveda ni nakupoval. Kot se je izkazalo v nadaljevanju, je nekdo ukradel njegove podatke. Kje in kako, ne ve, ve pa – kot je pogledal kasneje –, da so storilci poskušali v Nemčiji na nekih spletnih straneh kupovati zdravila in še kaj.
Zlasti zdaj, v času veselega decembra, ljudje radi kupujemo. No, radi je nemara premočna beseda. Skratka, precej uporabljamo kartice – po spletu, trgovinah. In vsi kupci so ranljivi za takšne in drugačne goljufije.
Kot je pojasnil David Gracer, višji kriminalistični inšpektor, specialist z oddelka za finančno kriminaliteto in pranje denarja v upravi kriminalistične policije, je največ primerov zlorab kartic povezanih s spletnim nakupovanjem. Kriminalci se lahko do kartičnih podatkov dokopljejo na več načinov, poleg tega je kraja razmeroma preprosta. Presenetljiv pa je odgovor na vprašanje, kako lahko kriminalci kljub številnim varnostnim ukrepom, ki jih imajo oziroma zahtevajo zanje, zapravljajo tuji denar.
»Kakšnih 500 primerov tovrstnih spletnih zlorab smo obravnavali lani,« je najprej pojasnil Gracer. Kriminalci so se v teh primerih do podatkov dokopali bodisi tako, da je uporabnik sam zapisal številke, ki jih potrebujejo, bodisi je plačeval na spletni strani, ki so jo kriminalci prav s tem namenom postavili sami, bodisi so uporabnika prevarali in postavili spletišče, ki je navidezno povsem enako ali podobno pravi strani spletnega trgovca. Možno je tudi, da so kriminalci s hekerskim napadom pridobili podatke od nekega spletnega trgovca ali pa je uporabnik nevede na svoj računalnik prenesel, poenostavljeno povedano, škodljiv virus, ki beleži vnesene podatke, tako tudi številko kreditne kartice.
Dedka je bilo užitek poslušati
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako se velikega glasbenika Slavka Avsenika spominja njegova vnukinja Monika Avsenik, zakaj je vse več moških, ki imajo otroka tudi v svojih zrelih letih, kako razmišlja Bronja Žakelj, avtorica uspešne knjige Belo se pere na devetdeset, koga je spet obiskal Miklavž Nedeljskega… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
