Sodišče Evropske unije v Luksemburgu je danes odločilo, da program odkupa državnih in podjetniških obveznic, ki ga je Evropska centralna banka (ECB) uvedla v okviru tako imenovanega kvantitativnega sproščanja leta 2015, ni v neskladju s pravili EU. Primer je pred sodišče prišel z nemškega ustavnega sodišča, kjer so ga sprožili v skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AFD). ECB so očitali, da z nakupi obveznic nezakonito financira državne proračune in da je s tem prekoračila svoj mandat zagotavljanja inflacije pod, a blizu dveh odstotkov. Sodišče je zdaj razsodilo, da je program v skladu s pravili EU oziroma da ne presega mandata ECB.
Standardni ukrepi niso delovali
Sodniki so med drugim zapisali, da bi bilo v nasprotnem primeru delovanje ECB praktično onemogočeno in da že temeljna pravila EU opredeljujejo, da lahko ECB posega na finančne trge. Ker so bile razmere sredi krize takšne, da standardni ukrepi monetarne politike – na primer ničelna ključna obrestna mera – niso bili uspešni v boju zoper grozečo deflacijo, je bila centralna banka upravičena poseči po nestandardnih ukrepih. Program odkupa obveznic na sekundarnem trgu prav tako ne krši prepovedi neposrednega financiranja proračunov držav članic niti ne omogoča državam, da bi se pri sprejemanju proračunov zanašale na to, da bo program ECB stalen, so še zapisali.
ECB je program uvedla leta 2015 s ciljem zvišati inflacijo in posledično pospešiti gospodarsko okrevanje. Na sekundarnem trgu je do danes odkupila za kar 2600 milijard evrov državnih in podjetniških obveznic. Program se izteče konec letošnjega leta in pričakovati je, da ga v skladu z nedavnimi napovedmi ne bo več podaljševala. Trenutno mesečni odkup sicer znaša 15 milijard evrov.
ECB že prej na zatožni klopi
Ne gre za prvo tovrstno odločitev sodišča v korist ECB. V Nemčiji, ki je na splošno zelo kritična do odločitev, ki jih je ECB pod vodstvom Maria Draghija sprejemala med krizo, so nasprotovali tudi programu neposrednega kupovanja obveznic zadolženih držav (OMT). Tudi ta program se je znašel na sodišču, a ga je slednje prav tako razglasilo za skladnega s pravili. Program je ECB omogočal neposredno odkupovanje obveznic močno zadolženih držav (na primer Grčije), od katerih so investitorji na vrhuncu krize zahtevali dolgoročno nevzdržne donose na obveznice in so države zato praktično izpadle s trga. Predsedniku ECB Mariu Draghiju, ki se bo v zgodovino zapisal s slavnim stavkom, da bo »ECB naredila vse, kar bo treba, za obrambo evra«, in kot de facto rešitelj evra, se bo mandat iztekel oktobra prihodnje leto. Sprva se je ugibalo, da bo ECB prevzel guverner nemške centralne banke Jens Weidman. A glede na to, da naj bi se nemška kanclerka Angela Merkel potegovala za predsednico evropske komisije, bo predsednik ECB prišel iz neke druge države članice. Iz katere, še ni jasno.
