Minister za zdravje Samo Fakin je danes dejal, da bo vladi predlagal ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB). Inštitut bo obstajal še nekaj mesecev oziroma toliko časa, da se v miru ukine, je dejal Fakin, program zdravljenja otrok s srčnimi boleznimi pa bo ostal v okviru ljubljanskega kliničnega centra, ki išče možnost povezovanja programa s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino v regijski center za te storitve.
Odnosi v UKC boljši
Odločitev je bila pričakovana in tako Fakin danes niti ni podrobno pojasnjeval razlogov zanjo. Ta možnost se je omenjala že septembra, ko je vlado še vodil Miro Cerar, ministrstvo za zdravje pa Milojka Kolar Celarc. V tistem času je zaposlene v ljubljanskem kliničnem centru vznemirjal pospešen prenos dejavnosti na novi NIOSB in zaskrbljeni so bili za svojo otroško srčno kirurgijo ter intenzivno terapijo, je poročal Dnevnik. Kljub temu je takrat vlada inštitutu nakazala 1,7 milijona evrov, ki bodo zdaj vrnjeni v proračun.
Cerarjeva vlada je inštitut ustanovila pred slabim letom dni kot nekakšen obvod za težave ljubljanskega kliničnega centra. Fakin, ki je na mesto ministra prišel iz kvote stranke LMŠ, pa je menil, da bi imel inštitut premalo pacientov za samostojno delovanje. Nekdanja ministrica Milojka Kolar Celarc ukinitve danes ni želela komentirati. »Vse bom argumentirano pojasnila na parlamentarni preiskovalni komisiji,« je dejala.
Program otroške srčne kirurgije tako ostaja v ljubljanskem kliničnem centru, kjer so se razmere v zadnjih mesecih zelo izboljšale, trdijo odgovorni. »Po moji oceni in po zagotovilih vodstva kliničnega centra zadeve tečejo optimalno,« je dejal Fakin. V preteklosti naj bi bili za težave krivi slabi odnosi med zaposlenimi. Potem je nekaj kirurgov odšlo, vrnil se je kirurg Miha Weiss, v zadnjem času pa je prišlo nekaj mladih specialistov ter specializantov. »Danes so kadri povsem drugi kot pred nekaj leti in zdaj sodelujejo v harmoniji, ki je nujna za tak center,« je dejala strokovna direktorica UKC Jadranka Buturović Ponikvar. »Dodaten dokaz so mladi zdravniki, ki se danes z veliko entuziazma vključujejo v ta program. Tega prej veliko let ni bilo.«
Regijski center za 400 do 600 otrok
Edini kirurg v programu kliničnega centra je Weiss, ki lažje operacije izvaja samostojno, težje pa skupaj s češkimi kirurgi, ki ga nadzirajo in učijo. »Na ta način pridobiva izkušnje,« je pojasnila Buturović-Ponikvarjeva. Sodelovanje s češkimi kirurgi iz praške bolnišnice Motol se bo nadaljevalo, tako kot tudi še naprej računajo na pomoč hrvaških pediatrov pri dežurstvih v intenzivni enoti, kjer poleg bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami zdravijo tudi druge hudo bolne otroke.
Kot sta poudarila minister ter strokovna direktorica UKC, še vedno ostaja problem premajhnega števila pacientov. Okoli sto otrok na leto ni dovolj, da bi kirurgi pridobili in ohranjali kompetence, sta pojasnila. Zato so se minister in vodstvo UKC v ponedeljek v Zagrebu srečali s hrvaškimi kolegi in se dogovorili, da bodo po novem letu začeli pogovore o povezovanju v regijski center. »Mi imamo sto otrok, oni dvesto,« je dejal Fakin. »Če priključimo še Bosno in Hercegovino, lahko skupaj naredimo center za štiristo do šeststo otrok ter skupaj usposobimo takšno ekipo, kakršne so običajne po svetu,« je dejal Fakin.
V kliničnem centru napovedujejo, da se bo kadrovsko popolnjevanje programa nadaljevalo, zagotovili pa bodo tudi notranji in zunanji nadzor. Na popoldanskem srečanju pri predsedniku vlade Marjanu Šarcu je Fakin staršem otrok s prirojeno srčno napako zagotovil, da se bodo takoj lotili priprave neodvisnega strokovnega nadzora ter da ga bodo izvedli po mednarodnih standardih in s pomočjo tuje institucije. » Zaradi nasprotujočih si informacij, ki jih dobivamo o programu otroške kardiokirurgije, še vedno nismo pomirjeni. Nedvomno se trudijo, stremijo k izboljšavam, ampak tisto, kar nam je vedno manjkalo, je bil nadzor,« je dejala Petra Aleš, predstavnica staršev, ki so zvečer obiskali še klinični center.
