Sonda je zdaj od Zemlje oddaljena okoli 18 milijard kilometrov. Nasa še lahko komunicira z njo in si od tega tudi veliko obeta. Za razliko od Voyagerja 1 ima namreč Voyager 2 na krovu še delujoč instrument, ki bo lahko posredoval prve podatke iz medzvezdnega prostora sploh, navaja Nasa na svoji spletni strani.
Vsak prenos informacije - ki potuje s svetlobno hitrostjo - sicer potrebuje 16,5 ure, da doseže Zemljo oz. sondo. Za primerjavo - da Sončeva svetloba pride do Zemlje, potrebuje okoli osem minut.
Sondi namenjeni preučevanju neznanih planetov
Obe sestrski sondi sta v vesolje poleteli leta 1977. Voyager 2 celo nekaj dni prej - 20. avgusta, Voyager 1 pa 5. septembra. Namenjeni sta bili preučevanju zunanjih planetov našega Osončja - Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna. Njuna življenjska doba je bila ocenjena na pet let, a sta svojo pot nadaljevali in sta zdaj najbolj oddaljena predmeta, ki sta delo človeških rok.
Prvi je Osončje zapustil Voyager 1; to se je glede na oceno Nase zgodilo leta 2012. Ta sonda je od Sonca zdaj po ocenah Nase od Zemlje oddaljena skoraj 22 milijard kilometrov.
Sondi Voyager 1 in 2 sta s seboj ponesli tudi podatke o človeški civilizaciji. Ti so shranjeni na pozlačeni bakreni gramofonski plošči (LP), spravljeni v aluminijasto skrinjo, na kateri so vgravirana navodila za uporabo, priložena pa je še gramofonska igla. Plošča z naslovom Zvoki Zemlje človeške pozdrave v različnih jezikih, ljudsko in umetno glasbo, pa tudi zvoke narave in živali.
