Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po desetih dneh molka v 15-minutnem televizijskem nastopu, ki so ga prenašale skoraj vse francoske televizijske postaje, obrnil na javno mnenje in na rumene jopiče, kot se imenujejo protestniki, ki so zadnjih nekaj sobot množično izražali nezadovoljstvo nad predsednikom. S konkretnimi obljubami o takojšnjih ukrepih – dvig minimalne plače za sto evrov, božičnica, odprava obdavčitve nadurnega dela, razveljavitev višje obdavčitve upokojencev – poskuša umiriti konflikt z rumenimi jopiči, predvsem pa preprečiti opustošenje pariških ulic še naslednjo soboto, ki naj bi bila peta vstajniška zapored. Škoda za francosko gospodarstvo je že prevelika, pravijo v vladi, jeza rumenih jopičev zaradi usihanja kupne moči in privilegiranja bogatih v davčni politiki pa očitno tudi ni muha enodnevnica. Kriza je že tako huda, da so nekateri pred njegovim govorom dopuščali možnost, da bo kot predsednik države odstopil. Kar se ni zgodilo.
Pravi, da razume težave običajnih ljudi
V televizijskem nastopu je že takoj na začetku, brez uvoda, obsodil nasilje in napovedal, da bo uporabil vsa sredstva za vzpostavitev reda in miru. A poudaril je tudi, da je jeza zaradi visokih davkov upravičena. Nato se je vživel v težave tistih Francozov, ki se komaj prebijejo do konca meseca: »Tu je jeza samohranilke, ki nima denarja, da bi dala v varstvo svoje otroke, jeza revnejših upokojencev, ki so delali vse življenje in jim morajo otroci pomagati, sicer ne bi preživeli.« Priznal je, da je premalo upošteval težave milijonov Francozov. Opravičil se je tudi, ker je bil z nekaterimi svojimi izjavami aroganten in žaljiv do običajnih ljudi.
Predvsem pa je napovedal izredne ukrepe za socialo. Tako se bo z januarjem povečala minimalna plača za 100 evrov, torej bo odslej znašala 1200 evrov neto, pri čemer bo teh sto evrov prispevala država z zmanjšano obdavčitvijo podjetij. Zelo pomembno je tudi, da bo konec obdavčenja nadur, saj se bo s tem znatno dvignila kupna moč milijonov Francozov. Že za december pa je Macron obljubil, da bo pritisnil na delodajalce, naj zaposlenim izplačajo božičnico (na primer v višini 1000 evrov), ki je država ne bo obdavčila. Rumene jopiče bi lahko pomirila tudi Macronova napoved, da bo razveljavil višjo obdavčitev upokojencev, ki so pomemben del v množici protestnikov. Če je tako popustil štirim pomembnim zahtevam rumenih jopičev, pa je zavrnil tisto o preklicu odprave davka za bogate. Meni namreč, da bi s tem odgnal bogate Francoze iz Francije.
Težave javnih financ stopile v drugi plan
V Macronovem kratkem televizijskem nastopu je šlo za novo veliko popuščanje rumenim jopičem, potem ko je že prejšnji teden premier Edouard Philippe sporočil, da prihodnje leto ne bo napovedanega nadaljnjega zviševanja davka na gorivo.
Človek sicer dobi vtis, da Macron podobno kot italijanska vlada s povečanjem izdatkov in zmanjšanjem davkov državo, ki ima prav tako velike težave z javnimi financami, vodi v novo dolžniško krizo. Vendar je to moral storiti, ker mu teče voda v grlo. Če s temi ukrepi ne bo našel izhoda iz krize in se bo gibanje rumenih jopičev z vandalizmom v mestih nadaljevalo, bo moral vodenje vlade predati novemu, močnemu premierju, ki bo namesto njega postal dejanski šef vlade in voditelj Francije.
Predvsem bi moral s temi ukrepi prepričati rumene jopiče, ki zasedajo cestna krožišča. Ti protestniki so starejši, zrelejši in predstavljajo glavnino gibanja. So glavna sila rumenih jopičev in večinoma tudi nasprotniki vandalizma, tako da brez njih ne bo pozivov k protestom, ki jih huligani in skrajneži vseh vrst izkoriščajo za razbijanje izložb in plenjenje trgovin. Sicer se v zadnjih sobotah število cestnih krožišč, na katerih so rumeni jopiči postavili svoja oporišča in ki zaradi velike medsebojne povezanosti protestnikov na njih spominjajo na komune, ni zmanjšalo.
