Na Hrvaškem so sprejeli reformo pokojninskega sistema, poleg davčne najpomembnejšo, ki jo je vlada letos spravila skozi parlament. Reforma prinaša strožje pogoje za upokojitev, je pa nekoliko manj ostra od prvotnih predlogov vlade premierja Andreja Plenkovića. Skupno je sabor po burni razpravi in protestih opozicije spremenil šest zakonov, ki sodijo v pokojninski sveženj, največja sprememba pa se tiče zaračunavanja odbitkov za predčasno upokojitev. Ti bodo poslej v povprečju višji in naj bi ljudi prepričali, da ne odhajajo v pokoj predčasno. Zato je kar pričakovan podatek, da se je v prvih desetih mesecih letošnjega leta na Hrvaškem predčasno upokojilo dva tisoč ljudi več kot v istem obdobju lani, saj so nekateri očitno bežali učinkom reforme, ki začne veljati z novim letom. Izračun ministra za delo in pokojninski sistem Marka Pavića sicer kaže, da bo Hrvaška z višjimi odbitki za predčasno upokojitev do leta 2040 v proračunu privarčevala skupno 1,52 milijarde evrov oziroma 11,3 milijarde kun.
Demografski dodatek v obliki delovne dobe
Po novem zakonu se bo upokojitvena starost do leta 2033 postopoma dvignila na 67 let za vse. Za ženske zdaj znaša 62 let in se bo vsako leto povečala za štiri mesece. Tako se bo leta 2027 izenačila z moško upokojitveno starostjo, ki je zdaj 65 let. Potem se bo tako za moške kot ženske še naprej povečevala z enakim tempom, dokler leta 2033 ne bo dosegla 67 let za vse. Šele pri tej starosti se bodo lahko predčasno upokojili tisti brez polne delovne dobe. Delavci z 41 leti delovne dobe se bodo lahko upokojili s starostjo najmanj 60 let, da bi se izognili odbitkom.
Odbitki za predčasno upokojitev se zaradi reforme spreminjajo že z novim letom. Za vse moške in ženske znašajo 0,3 odstotka na mesec, ne glede na delovno dobo. Učinki tega so sicer različni, saj bodo nekateri tudi na boljšem. Po izračunu časopisa Večernji list sprememba pomeni, da se ženskam s 37–39 let delovne dobe ter moškim z 38–40 let splača oditi v pokoj še pred koncem leta, ker bodo z reformo na slabšem. Medtem pa bodo ženske z 32–34 let delovne dobe ter moški s 35–36 let z reformo na boljšem, saj imajo po trenutnem zakonu višje odbitke.
Zakon tudi določa, da bodo vsem materam, ko bodo izpolnile pogoje za upokojitev, dodali po šest mesecev delovne dobe za vsakega rojenega ali posvojenega otroka. »Demografski dodatek« k delovni dobi bodo lahko uveljavili tudi očetje, ki bodo izkoristili več kot dva meseca očetovskega dopusta. S predvidenim ukrepom bodo pokojnine za starše višje za povprečno dva odstotka.
Proti opozicija in sindikati
Sveženj zakonov so sicer potrdili ob obstrukciji opozicijskih poslancev, ki so pred glasovanjem zapustili dvorano. Opozicija je bila nezadovoljna predvsem zaradi načina zavračanja njenih dopolnil. Poleg tega je močno nasprotovala tudi možnosti, da pokojninski skladi lahko vlagajo v zagonska podjetja, kar prav tako omogočajo zakonske spremembe.
Poleg opozicije so bili proti novi pokojninski zakonodaji tudi največji hrvaški sindikati, ki so po oktobrskih protestih napovedali pobudo za referendum proti predlaganim spremembam. agencije
