Protidizelskemu viharju kar ni videti konca. Še več, zapisali bi lahko, da je zdaj že prerasel v orkan. Ali bo ta še pridobival stopnje ali oslabel, bo pokazal le čas, mu pa kaže zelo slabo. A če damo ves populizem na stran in na stvar pogledamo objektivno, bi bila v danih razmerah zagotovo škoda, če bi se dizelski tehnologiji, ki z najnovejšimi produkti daje tudi okoljevarstveno več kot zadovoljive rezultate, kar tako odpovedali.
Kakor koli, morda smo z uvodom malce skrenili od tematike pričujočega zapisa, a o dizelskih motorjih v zadnjem času, predvsem ko jih imamo možnost preizkusiti v avtomobilih znamk ali razredov, pri katerih se njihov delež (močno) zmanjšuje, precej razmišljamo. In povsem enako je bilo tudi, ko smo testirali novega civica s Hondinim 1,6-litrskim dizlom s 120 konji (88 kW), ki je za naš okus, pri čemer smo civica doslej že dodobra »zvozili« tudi z obema bencinskima motorjema, še vedno optimalna izbira. A le pod pogojem, da se z avtom vozite veliko in daleč. Podobno močan bencinar je namreč še vseeno nezanemarljive tri tisočake ugodnejši. A do tja še pridemo…
Najprej torej o motorju. Civic z omenjenim dizlom in 6-stopenjskim ročnim menjalnikom nas je na testu prepričal v vseh pogledih. Tudi pri polni obremenitvi (štirje potniki in njihova prtljaga) se je izkazal za izjemno sposobnega in poskočnega tudi pri višjih hitrostih, ob tem ni preglasen, je dovolj odziven (avto do stotice pospeši v dobrih desetih sekundah), prožen in predvsem varčen. Kar še posebej pride do izraza na dolgih vožnjah na avtocestah in »odprtih« cestah, na katerih nam je skupno v povprečju porabil le dobrih 5 litrov goriva na 100 kilometrov. Šele ko smo »priključili« še vožnjo v mestu, se je številka kombinirane porabe ustavila na 5,6 litra – v vsakem primeru še vedno nizka številka, ki priča o tem, da je civic z dizelskim motorjem še vedno najvarčnejša izbira med vsemi. In ko smo že pri vožnji, dodajmo, da gre za udoben štirikolesnik, ki odlično blaži cestne nepravilnosti, po drugi strani pa se ne brani niti dinamičnega vijuganja med ovinki.
Pa drugi vidiki? Vse je tako, kot smo pri novem civicu vajeni. Visoko oceno si tako zaslužijo položaj za volanom, kakovost izdelave in udobje sedežev, najvišjo pa prostornost. In to z vseh zornih kotov. Od tiste v za ta segment, čeprav je civic s 4,52 metra daljši od konkurence, ogromnem prtljažniku, ki ima že v osnovi prostornino kar 478 litrov, do tiste za potnike na zadnji klopi in spredaj. Kjer moramo posebej pohvaliti ogromen predal med obema sedežema, pa tudi nasploh velike in koristne odlagalne prostore, ki jih je civic poln kot nekateri najboljši enoprostorci. Nižjo oceno pa bi podelili njegovemu infozabavnemu sistemu. Ko se ga voznik navadi, je sicer spodoben, a so na trgu številni enostavnejši in hitrejši. Morda bi prišel prav kakšen dodaten gumb, morda odzivnejši in preglednejši zaslon na dotik, morda kaj tretjega, a dejstvo je, da bi lahko bilo bolje.
Je pa res, da je to edini »minus«, ki spet ni tako velik. Pod črto je dizelski honda civic udoben, prostoren in varčen avto, ki ob tem z bogato opremo elegance ponuja ogromno, tudi marsikaj krepko nadstandardnega (denimo aktivni tempomat, navigacijski sistem, parkirne senzorje, kamero…). Zato je tudi njegova cena 25.290 evrov, na katero povrhu ponujajo dva tisočaka popusta, korektna.
