Šiško je v priporu od 12. septembra, saj naj bilo po ugotovitvah kriminalistov, zdaj pa torej tudi tožilstva, iz objav z zborovanja Štajerske varde v začetku septembra v bližini Apač razvidno, da je pozival k strmoglavljanju najvišjih predstavnikov države.
Predsednik zunajparlamentarne stranke Zedinjena Slovenija, ki je v priporu preživel tudi celotno predvolilno kampanjo na lokalnih volitvah, v kateri se je potegoval za župana Maribora, tako ostaja v priporu. Enomesečni rok se mu izteče 12. decembra, a vodja mariborskega tožilstva Simonič pričakuje, da bo zunajrazpravni senat mariborskega sodišča pripor spet podaljšal.
Šišku zmanjkuje možnosti
Po vložitvi obtožnice lahko zunajrazpravni senat pripor podaljšuje dve leti. »Glede na to, da nas je sodišče v zvezi s priporom vselej podprlo, z izjemo prvega preiskovalnega sodnika, o priporu verjetno ni dileme. Vmes se namreč ni zgodilo nič tako novega, da bi ravnali drugače,« meni Simonič.
Šišku tako ne preostane več veliko drugih možnosti, kot da počaka na pravnomočnost obtožnice in začetek sojenja, saj je v začetku novembra tudi vrhovno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora.
Vrhovno sodišče je sprejelo presojo nižjih sodišč, da je podan utemeljen sum, da je Šiško ustanovil paravojaško enoto in pozival k ustanovitvi še drugih vard po Sloveniji, ki bodo, ko bodo dozorele razmere, strmoglavile najvišje državne organe. Takšno obdolženčevo ravnanje naj bi bilo usmerjeno v ogrozitev obstoječe državne ureditve.
Šiško in njegov odvetnik Viktor Osim sta sicer v zahtevi za varstvo zakonitosti navajala, da obdolženčevo ravnanje ne dosega zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, saj po njunem mnenju Šiškovo ravnanje ni bilo usmerjeno v ogrozitev ustavne ureditve.
Podan je utemeljen sum
Ob tem je vrhovno sodišče tudi ocenilo, da je podan utemeljen sum, da naj bi z ustanovitvijo skupine obdolženi neposredno posegel v eno od temeljnih funkcij države, to je zagotavljanje varnosti, ki je v izključni pristojnosti države.
Po ugotovitvah vrhovnega sodišča zato celotno ravnanje obdolženega, od grožnje predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve Štajerske varde septembra 2018 ter pozivanje prebivalcev, naj se pridružijo vardi in z oboroženim uporom strmoglavijo najvišje državne organe, v tej fazi postopka zadošča za pravni očitek storitve kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve.
Vrhovno sodišče je zato tudi v tem delu pritrdilo nižjima sodiščema, krivdno obliko, s katero naj bi obdolženi izvršil kaznivo dejanje, pa bo sodišče lahko ugotavljalo šele med nadaljnjim postopkom, so takrat pojasnili na vrhovnem sodišču.
Tam tudi niso prisluhnili vrhovni državni tožilki Barbari Brezigar, ki je že septembra v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti sodišču odgovorila, da je ta utemeljena, zaradi česar je treba pravnomočno odločitev o priporu razveljaviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje.
