Na poti iz Houstona je vlak z njegovo krsto pozdravljalo več tisoč Teksašanov, ki so na tračnice polagali kovance in po mimohodu vlaka pobirali sploščene spominke na zgodovinski dan. Busha so iz Houstona v College Point peljali s posebnim vlakom Bush 4141, ki so ga izdelali v njegovo čast leta 2005. Takrat ga je takrat tudi sam malce zapeljal.

Na kampusu univerze Texas A&M je krsto pričakalo 2100 vojaških kadetov v uniformah, ki so se razporedili ob cesti do knjižnice, imenovani po pokojni predsednikovi soprogi Barbari Bush. Na nebu je grmelo 21 vojaških lovcev, izstrelili so tudi iz 21 topov.

V episkopalni cerkvi Sv. Martina v Houstonu je bila v četrtek zjutraj pogrebna maša, kjer sta govorila nekdanji državni sekretar James Baker in pokojnikov vnuk George P. Bush, ki je zemljiški komisar Teksasa. Oba sta poudarila, da je bil pokojnik dober človek, poln miline in časti, odgovoren in ljubezniv.

Prišel je tudi slavni republikanski filmski igralec Chuck Norris. Pastor Russell Levenson mlajši se je pošalil, da jih Bush sedaj v nebesih posluša od soproge, zakaj se je tako obiral, da se ji pridruži. Od Barbare Bush so se poslovili v isti cerkvi letos aprila. Sedaj sta skupaj v grobu ob njuni hčerki Robin, ki je umrla za levkemijo leta 1953 stara le tri leta.

Bush je umrl pretekli petek star 94 let. Krsto z njegovim truplom so v nedeljo s predsedniškim letalom pripeljali v Washington, kjer je bila na ogled in slovo v rotundi kongresne palače od ponedeljka do srede, ko je potekala državniška pogrebna slovesnost v Nacionalni katedrali. Prišli so nekdanji še živeči predsedniki s prvimi damami in tudi sedanji predsednik ZDA Donald Trump s prvo damo Melanio.

V sredo je krsta romala nazaj v Teksas vse do pogreba, ko so z nje sneli zastavo in jo predali hčerki pokojnega Dori Bush Koch. Končalo se je življenje patriarha ene najmogočnejših političnih družin ZDA, ki je vladala Beli hiši skupaj 12 let.

Pot drugega pokojnikovega sina do Bele hiše Jeba Busha je leta 2016 ustavil Trump, s katerim se je začelo neko povsem novo obdobje v ameriški politiki, na katerega se Američani še vedno vsak dan znova privajajo.