Ukrepi za izboljšanje »zdravja« javnih financ
• Relativno nizki javni izdatki
• Izravnan proračun
• Nizka zadolženost javnega sektorja
• Izboljšanje strukture izdatkov
• Izrazito proticiklične javne finance
Ukrepi za zvišanje kakovosti dela
• Pospešena vlaganja v kritično infrastrukturo (železnice, znanstvena oprema in prostori, regionalne ceste, elektro distribucija, 5G ...)
• Spodbujanje zasebnih investicij, še zlasti v raziskave in razvoj
• Kakovostni, strokovni finančni sistem, institucije in trgi
• Spodbujanje uvajanja umetne inteligence in robotov za enostavnejša dela
Mehki ukrepi
• Spremembe političnega sistema v stabilen in učinkovit sistem
• Zmanjševanje političnega vpliva v državnih podjetjih
• Visokošolski cilj (najbolj kakovostni kadri po znanju, kompetencah, omiki)
• Bistveno izboljševanje raziskovalne in razvojne sfere (npr. skupina »modrecev« usmerja raziskave in razvoj tehnologije, oblikovanje jeder najboljših raziskovalcev in tehnologov, združitve inštitutov z univerzami, sodelovanje z gospodarstvom, zmanjšanje pedagoških obveznosti na mednarodno raven …)
• Pravna država
• Izboljševanje učinkovitosti javnega sektorja in zmanjševanje administrativnih ovir
• Spodbujanje diverzifikacije gospodarstva (z zviševanjem deleža končnih proizvodov z višjo dodano vrednostjo)
Ukrepi za zvišanje delovne aktivnosti prebivalstva
• Postopno zvišanje stopnje zaposlenosti na raven, kot jo je imela Švedska leta 2016, kjer ostajajo približno sedem let dlje delovno aktivni (sprostitev dela upokojencev brez odvzema pokojnine ob polnih pogojih, povišanje zahtevanih pogojev za upokojitev, zmanjševanje zlorabe boleznin ter statusa brezposelnosti pred upokojitvijo ...)
• Povišanje stopnje zaposlenosti med mladimi na sedanjo raven Avstrije, kjer na trg dela vstopajo dve leti prej kot v Sloveniji (ukinitev absolventskih stažev, ukinitev diplomskih del na prvi stopnji, vpeljava polne šolnine za študij preko števila let študijskega programa, stimuliranje čimprejšnje delovne aktivnosti, na primer z dodatnimi meseci pokojninske dobe ...)
Drugi ukrepi
• Zviševanje neto migracij (zaradi slabe demografske slike)
• »Sidro« za počasnejšo rast plač od rasti produktivnosti (v višini enega odstotka za omejeno obdobje do leta 2030, podobno kot je to veljalo do preloma tisočletja)
Indeksacija pokojnin
• 50:50, kar pomeni 50 odstotkov usklajevanja pokojnin z nominalno rastjo plač in 50 odstotkov z inflacijo (namesto obstoječega visokega odstotka indeksacije pokojnin z rastjo plač v razmerju 60:40)
• ali 30:70, kar pomeni 30 odstotkov usklajevanja pokojnin z nominalno rastjo plač in 70 odstotkov z inflacijo
• ali celo 0:100, kar pomeni, da se pokojnine usklajujejo samo z rastjo cen življenjskih stroškov (ta ukrep je skrajen)
Povzel Sebastjan Morozov
