Največja nemška stranka, krščanskodemokratska CDU bo danes dobila novo predsednico ali predsednika. Za stol Angele Merkel se potegujejo dva kandidata in ena kandidatka. Odločalo naj bi se predvsem med generalno sekretarko stranke Annegret Kramp-Karrenbauer ter odvetnikom in poslovnežem Friedrichom Merzem. Tretji kandidat je mladi zdravstveni minister Jens Spahn.

Stranka bo novega predsednika ali predsednico dobila po osemnajstih letih vladavine Merklove, ki je nedavno napovedala, da se umika s položaja vodje stranke, za njeno nasledstvo pa se je vnel oster boj. Tako napeto na volilnem kongresu stranke, ki poteka vsaki dve leti, že dolgo ni bilo. Razumljivo, saj se je CDU znašla v precej nezavidljivem položaju, ne toliko zaradi lastnih napak kot zaradi vsesplošnega vzdušja po Evropi. Uveljavljene ljudske stranke namreč povsod po Evropi izgubljajo podporo, medtem ko v ospredje prihajajo stranke z ekstremnimi in jasnimi stališči do migracij, nacionalne države, evra itn.

Pričakovati je premik stranke v desno

CDU se je znašla na neke vrste prelomnici. Čeprav je v primerjavi s socialdemokratsko SPD v zadnjih letih izgubila bistveno manj podpore, stranko vendarle podpira vse manj volilcev. Še posebej ji podpora upada med mlajšimi generacijami, ki se vse bolj spogledujejo z manjšimi, še neuveljavljenimi strankami. Kandidati za vodenje CDU, predvsem Friedrich Merz, zato v predvolilnem boju niso skoparili z bolj radikalnimi izjavami in stališči do najbolj vročih tem. Merz je med kampanjo dregnil celo v ustavo in pod vprašaj postavil pravico posameznika do azila. A tudi Annegret Kramp-Karrenbauer, ki so ji že nadeli vzdevek mini Merklova, ima precej bolj konservativna stališča kot dosedanja predsednica, ki je stranko zasukala močno proti sredini. Če bo torej danes zmagal kateri od njiju, kot se napoveduje, se zdi, da bi se utegnila CDU po odhodu Merklove postaviti nekoliko bolj na desno.

Stranka je sicer precej razklana, sploh po letu 2015, ko je kanclerka odprla meje za migrante, ki so se znašli v nevzdržnih razmerah na poteh proti obljubljeni deželi. Z njeno potezo se v stranki niso vsi strinjali, še manj v partnerski bavarski krščansko-socialni uniji CSU. Ko je begunska kriza v Nemčiji v tednih po odprtju meja ušla izpod nadzora, je podpora kanclerki in stranki močno upadla. Mnogi so Merklovo takrat že odpisali, a vendar se je kljub vsem težavam vrnila in lani osvojila še en mandat na čelu vlade, sicer s precej nižjo podporo stranki. Kanclerski mandat namerava Merklova sicer odslužiti do konca, torej do jeseni 2021.

Težka naloga doma in v Evropi

Novega predsednika ali predsednico CDU tako čaka veliko dela, tudi zato, ker so nekateri ključni člani stranke jasno podprli svojega kandidata in še dodatno prilili olja na ogenj vroče tekme. Najbolj izstopa minister za finance Wolfgang Schäuble, trenutni predsednik parlamenta, ki je nedavno v pogovoru za Frankfurter Allgemeine Zeitung dejal, da bi moral CDU prevzeti Merz. S to njegovo potezo niso bili vsi najbolj zadovoljni. Annegret Kramp-Karrenbauer pa je včeraj vse člane stranke pozvala, da po izvolitvi predsednika znova strnejo vrste, od poražencev pa pričakuje, da bodo ostali v politiki oziroma še naprej pomagali CDU.

Novega predsednika bo na tajnih volitvah volil 1001 delegat, za zmago pa je potrebna več kot 50-odstotna podpora, sicer bo potekal še drugi krog. Kdo bo zmagal, je pomembno tudi s širšega vidika, saj je povsem mogoče, da bo vodja CDU tudi naslednji kancler in bo tako poleg oblikovanja nemške pomembno vplival tudi na evropsko politiko. Merklova se je na mednarodnem parketu izredno dobro znašla, zato bo tudi v tem smislu novi predsednik CDU stopil v velike čevlje.