Z izjemo razburljivega štetja glasovnic po nekaterih občinah je Slovenija za letos v grobem zaključila z volilnimi razprtijami. Ljubljanski župan Zoran Janković se je tako že v miru posvetil prazničnemu vzdušju, ki ga je prejšnji teden kot običajno slavnostno odprl na Prešernovem trgu. Svetlobno okrasje Zmaga Modica je večinoma na svojem mestu, razen seveda jelena in košute v paritvenem prizoru, ki so ju izmaknili v bližini Šuštarskega mostu, še preden bi lahko osvetljena razveseljevala ljubitelje adventnega dogajanja vseh generacij.
Mimo decembrskega dogajanja za širšo javnost se na zasebnih prednovoletnih zakuskah v obliki dobrodelnih prireditev ali gala večerij pospešeno sestajajo tudi pomembneži vseh vrst. Prejšnji teden so se recimo oglasili kar v Londonu, kjer je britansko-slovenska gospodarska zbornica v sodelovanju z odvetniško pisarno Mira Senice organizirala gala druženje za pomembnejše predstavnike slovenske in britanske gospodarske elite. Poleg Mira Senice in Katarine Kresal sta prišla še Milan M. Cvikl in soproga Jerca Legan Cvikl, oglasil se je še modni oblikovalec Peter Movrin, zabave v večernih oblekah pa nista zamudila niti v Londonu živeča zakonca Matjaž Ambrožič in Nika Ambrožič Urbas.
Radikalen predsednik, dolgočasen premier
Najpomembnejši državniki ob koncu leta nagovarjajo ljudstvo v tisku – predsednik vlade Marjan Šarec je spregovoril za revijo Ona plus, predsednik republike Borut Pahor pa se je pogovarjal s hrvaškim tabloidnim tednikom Gloria. Marjan Šarec je bil v pogovoru z naslovom »Pravi socialist je bil Jezus« neomajen kot običajno – še enkrat je vztrajal, da morata država in cerkev ostati ločeni, pravica do splava nediskutabilna, poudaril pa je še, da malokaj prezira bolj od gospodarskega kriminala. Z jedrnatim »ne« se je odzval še na provokacije, ali se je kdaj v življenju preveč napil ali kadil marihuano, in še enkrat pojasnil, da je v resnici zelo dolgočasen. Med bolj hudomušnimi priznanji, s katerimi potrjuje obstoj nekdanje kariere v zabavni industriji, sta vendarle ti, da mu je dandanes zanimivo gostovati v radijskem studiu, kjer je nekoč snemal satiro s Sašem Hribarjem, posebej simpatično pa se mu še zdi, da ima v svoji vladi ministra Karla Erjavca, ki ga je nekoč imitiral.
Vsi politiki vendarle niso tako suhoparni, medtem ugotavlja Danica Lovenjak, ki se je za Suzy pogovarjala z okoljevarstvenim evroposlancem Igorjem Šoltesom. Pila sta naravni sok in Šoltes jo je navdušil z živahno razpravo o okoljski politiki, boju za vodo in hrano, pa tudi vsestranski namembnosti konoplje. Beseda je nanesla še na nasilje, sočutje in navidezni blišč potrošnje – Šoltes denarja osebno ne troši rad, za darilo pa najraje prejme iskren nasmeh.
Še bolj gostobeseden, predvsem pa radodaren s svojimi arhivskimi fotografijami, je bil v hrvaški reviji Gloria predsednik Borut Pahor. Menda prvič v življenju razmišlja, kako bo preživel stara leta, in za zdaj najbolje kaže ideji, da bi se to odvijalo nekje na Jadranu, najraje na barki. Pohvalil se je še s tem, da je na družbenih omrežjih (posebej na instagramu) rad provokativen, saj tako odreja nove smernice komunikacije z ljudmi. Ljudje so namreč tisti, ki ga najbolj zanimajo; natančneje – kaj čutijo, kaj jih skrbi, kaj se jim zdi pomembno, kaj jih jezi in kaj veseli. Pahor ljubi življenje, priznava, pa čeprav mu to nikoli ni prizanašalo. V podrobnosti neprizanesljivih situacij se sicer ni spustil, a razume, kakšne posledice imajo za njegovo osebnost. »Morda zato ostajam radikalen. Grem do konca. Tvegam. Iščem nove meje mogočega.«
Resnicoljubni predsednik se je še izpovedal, da je bil v življenju pogosto sebičen in zato morda ni vreden vse ljubezni, ki jo prejema od bližnjih. A s sinom Luko Pečarjem Pahorjem, prav tako politologom, sta si bližje kot še nikoli. Veliko se pogovarjata o politiki, obema je všeč Kennedy, delita pa si celo navdušenje nad tehnološkimi vizionarji, kakršen je bil Steve Jobs. Za konec je Pahor odgovoril še na vprašanje, ali je rad predsednik. »Najbolj na svetu. Mama me je zgodaj naučila, da človek ne more biti vse. Govorila je, ali si nekdo, ki se dela pametnega, ali pa raje nekaj narediš. Če bi se samo delal pametnega, ne bi postal predsednik. Morda pa bi slovel po pameti.«
Modrec, ki za 222 evrov osvetli pot iz bolečine
A v Sloveniji smo kljub Pahorjevim dobrim dejanjem nesrečni. To nam je v reviji Zarja pojasnil 74-letni ameriški modrec Donald Walsch, nekdanji brezdomec, ki ima, pravi, danes prekrasno hišo, ženo in psa, napisal pa je več kot trideset knjižnih uspešnic, med drugim knjigo z naslovom Pogovori z bogom. Seminar v Sloveniji prireja, ker je opazil, da so ljudje tu polni bolečine in ne vedo, kako iz nje. Prihaja, da nam pomaga najti upanje in osvetli pot iz bolečine, saj si to zaslužimo. Zaslužil pa bo tudi sam – za vstopnico na dvodnevni seminar v Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča boste odšteli 222 evrov, sto evrov dražje VIP-vstopnice, s katerimi se lahko udeležite še sprejema in bolj osebnega kramljanja z avtorjem v posebej zastavljenem »duhovnem ateljeju«, pa so že pošle. Pot iz bolečine se morda ne zdi cenovno ugodna, a na spletni strani k sreči pojasnijo: gre za cenik naložbe v svoje življenje.
Nekaj tovrstne spodbude bi najverjetneje koristilo najslavnejšemu domačemu glasbeniku Janu Plestenjaku, ki se zadnje čase jezi nad svetom kljub razprodanim koncertom na največjih prizoriščih in splošni naklonjenosti domačega občinstva. Zadnjič ga je obisk bencinske črpalke tako vznemiril, da je izkušnjo delil s sledilci na facebook profilu. Kupci tam namreč po novem ne smejo sami preveriti ponudbe tobačnih izdelkov v omarah, medtem pa so pod blagajno brez težav razstavljeni škodljive čokolade, bomboni, mastna hrana, brioši in sladke pijače. »A lahko država enkrat neha za....vati ljudi na vsakem koraku?! Če smo že taki čistuni, pa prepovejmo tudi mobilne telefone, oziroma jih oblepimo s slikami tumorja v možganih, ker to dokazano povzročajo,« se je razpetelinil zvezdnik in za konec dodal, da si gre po vsem tem v miru »enega prižgat« na vrt.
