Sovražni govor je bil pravno definiran v anglosaškem svetu, in sicer v Združenih državah Amerike, skozi sodbe njihovega vrhovnega sodišča. Strokovnjaki definirajo prepričanje o manjvrednosti nekaterih ljudi zaradi pripadnosti določeni skupini kot temelj sovražnega govora. Glavni cilj sovražnega govora predstavlja razčlovečenje tistih, proti katerim je usmerjen. Zaradi varovanja temeljnih človekovih pravic moramo nevaren poligon, ki ga predstavlja sovražni govor, opremiti z varnostnimi blazinami in po potrebi tudi z ograjo, z namenom varovanja državljank in državljanov pred dejanskimi poškodbami.

Svoboda govora je ena temeljnih človekovih pravic, ki pa ni absolutna pravica in jo lahko v določenih primerih omejimo. Svoboda govora posameznika se omeji takrat, ko krši pravico drugega posameznika. Mejo med svobodo govora in sovražnim govorom predstavlja tanka navidezna črta, po kateri se sprehaja vse več »sploščenih osebnosti«. To so osebe, ki so moralno nepoučene in brez zanimanja za naslavljanje ključnih izzivov, ki soočajo družbo.

Dvig kulture dialoga predstavlja varnostno blazino naše družbe. Strpnost do nestrpnosti je v naši družbi prišla do te točke, da lahko govorimo o začetku razkroja temeljnih moralnih vrednot. Nasloviti moramo ignoranco adiaforizacije in skozi samoregulatoren način dvigniti kulturo dialoga, ki mora biti bolj strpna in razumevajoča do drugače mislečih. Moralne avtoritete in javne osebnosti imajo pri tem pomembno vlogo, saj morajo voditi z zgledom. Če ne zakrpamo strehe, bo voda še vedno kapljala na preprogo, po kateri pa se sprehajamo prav vsi. Dolgotrajen proces dviga kulture dialoga je nujno potreben za normalizacijo družbenih razmer v naši domovini.

Če pa naša družba ne bo dovolj zrela in bo proces dviga kulture dialoga neuspešen, bomo morali spremeniti represivne norme, ki predstavljajo našo ograjo na poligonu razdvajanja ljudstva. Primerjalno je pravna analiza zakonodajne ureditve, sodne prakse in politike pregona držav članic EU pokazala, da je Slovenija poleg Cipra najbolj omejila definicijo sovražnega govora na vseh treh področjih. K spremembam in učinkovitejšemu boju proti sovražnemu govoru nas pozivajo varuhinja človekovih pravic, evropska komisija, Svet EU in nešteto nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami v Sloveniji in širše.

Sovražni govor in svoboda govora sta se znašla vsak na svojem bregu, ki ga loči široka reka. Potrebna je zgraditev trdnega mostu na temeljih kolektivne zavesti. Nihče si ne želi ograj, hkrati pa se nihče ne želi poškodovati, ko preizkuša poligon. Rešitve se možne, vprašanje je samo, ali si jih želimo izpeljati. Tukaj je na preizkušnji predvsem politika.

Andrej Omerzel Ravne na Koroškem