Hči Rena Zhengfeija, ustanovitelja podjetja Huawei, znana tudi kot Sabrina Meng in Cathy Meng, je bila rojena leta 1972. Pri 16-letih, ko sta se njena starša ločila, je prevzela mamin priimek. Takoj po tem, ko je konec devetdesetih magistrirala na univerzi za znanost in tehnologijo v Wuhanu, osrednji provinci Hubei, se je zaposlila v eni izmed kitajskih bank. Tam je delala eno leto, nato pa se je leta 1993, zaposlila v očetovem podjetju kot tajnica. Z administracijo v podjetju se je ukvarjala prvih nekaj let. Kasneje se je poročila, njen mož pa se je zaposlil v njihovem domačem podjetju.
Od tajnice do podpredsednice podjetja Huawei
Kmalu je začela zasedati pomembnejše funkcije v podjetju. Bila je direktorica mednarodnega računovodskega oddelka, nato finančna direktorica Huaweija v Hong Kongu in še predsednica oddelka za računovodstvo. Nase je prvič opozorila leta 2011, ko je bila imenovana za članico uprave. Leta 2017 jo je ameriški poslovni časopis Forbes uvrstil na osmo mesto najvplivnejših poslovnih žensk na Kitajskem. Marca letos je Wanzhoujeva zasedla mesto podpredsednice, kar je po mnenju nekaterih poznavalcev jasen znak, da bo v prihodnosti nasledila svojega očeta na čelu podjetja.
Kaj je torej vzrok za njeno prijetje?
Njena aretacija je močno razburila kitajske oblasti, ki od Kanade zahtevajo pojasnila.
Huawei je v zadnjih letih postal eden glavnih globalnih igralcev na področju mobilne telefonije in telekomunikacijskih omrežij. Prisoten je na 150 trgih sveta in je drugo največje kitajsko podjetje z 180 tisoč zaposlenimi.
Obveščevalne agencije ZDA trdijo, da naj bi bilo podjetje povezano s kitajsko vlado, saj je njen oče nekdanji častnik Kitajske ljudske armade, kar z drugimi besedami pomeni, da je tudi Meng del kitajske elite. Bojijo se, da bi oprema Huaweija vsebovala »stranska vrata« (t. i. backdoor), ki bi jih lahko uporabljali vladni vohuni. Huawei te očitke zanika, dokazov, ki bi te obtožbe potrjevali, ni. A to ni edina stvar, ki skrbi ZDA. Huawei je med prvimi pri uvajanju hitrejšega 5G brezžičnega omrežja. Poleg tega jih skrbi še nov kitajski zakon, ki določa, da mora katerokoli dominantno podjetje v državi pomagati vladi. V preteklosti so ZDA svojim podjetjem prepovedale nakup Huaweijeve opreme.
Trgovinsko premirje v nevarnosti
A to naj ne bi bil glavni razlog za aretacijo Wanzhoujeve. Eden izmed virov je za Reuters povedal, da naj bi bila aretacija povezana s kršitvami ameriških sankcij proti Iranu s strani Kitajske. Reuters je že pred šestimi leti objavil preiskavo o Wanzhoujevi in Huaweijevi povezavi s podjetjem Skycom, ki so skušali iranskemu operaterju prodati računalniško opremo, s čimer bi kršili embargo.
Morda bi bilo kršenje sankcij lahko bila logična razlaga za aretacijo, če ne bi pred tremi dnevi ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Xi Jinping sprejela odločitev za premirje v trgovinski vojni. Aretacija je na finančnih trgih vzbudila strah, da bi lahko ta vplivala na sklenjeno premirje.
Kaj se bo dogajalo z Meng in Huaweijem v naslednih dneh se ne ve, a nekateri menijo, da gre vse skupaj le za provokacijo s strani ZDA. Nekateri ameriški komentatorji opozarjajo, da lahko njihova podjetja pričakujejo maščevanje Pekinga. »Če bi bil jaz član vodstva katerega izmed ameriških tehnoloških podjetij, v bližnji prihodnosti ne bi potoval na Kitajsko,« je za Axios povedal vodja tehnološkega oddelka washingtonskega možganskega trusta CSIS James Lewis.
