Dogovor predvideva, da bo lahko evropska mejna in obalna straža, okrepljena naslednica agencije za zunanje meje Frontex, zagotavljala tehnično in operativno podporo članicam pri vračanju nezakonitih migrantov ter jim pomagala pri identifikaciji državljanov tretjih držav.
Mejna straža, ki lahko sedaj deluje zunaj unije le v sosednjih državah, bo lahko po novem delovala tudi v drugih tretjih državah, če bodo te s tem soglašale. EU bo lahko sklenila sporazume s tretjimi državami, ki bodo omogočali namestitev njenih ekip za upravljanje meje in vračanje v teh tretjih državah.
O ključnem delu predloga reforme evropske mejne straže - stalni enoti 10.000 varuhov meje do leta 2020 - dogovora še ni. Članice menijo, da je predlagani časovni načrt nerealističen. Kompromisni predlog avstrijskega predsedstva predvideva, da bi zagotovili 5000 ljudi do leta 2020 in 10.000 do leta 2027.
Strah pred poseganjem v nacionalno suverenost
Prav tako unija še ni razčistila pomislekov glede suverenosti. Članice skrbi, da pomeni predlagana krepitev pristojnosti evropske mejne straže poseganje v nacionalno suverenost, a Evropska komisija trdi, da so te skrbi posledica nesporazumov.
Današnji dogovor članic niti ne omogoča začetka pogajanj z Evropskim parlamentom. »Nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno,« piše v sporočilu za javnost, ki ga je objavila tiskovna služba Sveta EU.
Vzpostavitev evropske enote 10.000 varuhov meje do leta 2020 je srž septembrskega predloga Evropske komisije za utrditev zunanje meje, s čimer želijo v uniji olajšati vrnitev k normalnemu delovanju schengna in poiskati izhod iz slepe ulice pri prenovi azilnega sistema.
Pri iskanju celovitega dogovora o azilni reformi preboja niti danes ni pričakovati. Ministri bodo pregledali stanje pri prenavljanju evropskega azilnega sistema, ki je še vedno v slepi ulici zaradi spornih begunskih kvot, in razpravljali o migracijah na splošno.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je danes znova opozoril, da se čas izteka in da je pred evropskimi volitvami maja prihodnje leto treba doreči nekatere ključne dosjeje, pri čemer je znova opozoril zlasti na slab napredek glede azilne reforme.
Nemški notranji minister Horst Seehofer je danes znova omenil možnost, da bi sprejeli tiste dele azilnega svežnja, ki so že dogovorjeni. Razpravo o problematičnem delu, ki vključuje sporne begunske kvote, pa bi nadaljevali. To možnost je po njegovih besedah treba preučiti, saj je bolje, da skupaj nekoliko napredujemo, kakor da sploh ni napredka.
