»Združuje nas, da imamo svoj jezik in kulturo, predvsem pa želja, da želimo biti svobodni. Ljubimo svobodo,« je 55-letni predsednik katalonske vlade Quim Torra danes začel svoj prvi javni nastop v Sloveniji, kjer ga je le dobro uro prej sprejel predsednik republike Borut Pahor. Čeprav je predsednik države še v minulih dneh Torri ponujal srečanje s svojim svetovalcem Ernestom Petričem, se je po telefonskem pogovoru s Torro in njegovi osebni prošnji za neformalni sestanek danes zjutraj vendarle pustil prepričati o srečanju.
»Veseli me, da je slovenska politika v zadnjem trenutku na najvišji ravni pokazala, da razume svet in da se odziva na mnenje javnosti v Sloveniji. Bolje pozno kot nikoli,« je bil s Pahorjevo odločitvijo pet pred dvanajsto zadovoljen evropski poslanec Ivo Vajgl, ob nekdanjem predsedniku Milanu Kučanu drugi organizator obiska Torre pri nas. Pahorjev kabinet je srečanje Torre obelodanil šele po opravljenem sestanku, na katerem sta na štiri oči govorila o tradicionalno dobrem sodelovanju med Slovenijo in Katalonijo. Iz Pahorjevega kabineta so sporočili tudi, da predsednik vprašanje večje samostojnosti Katalonije prepušča katalonskemu ljudstvu in Španiji. »Uradna Ljubljana se v to ne vmešava,« so še zapisali. »Govorila sva o mnogih zadevah. Cenim, da sem s predsednikom lahko delil poglede na razmere v Kataloniji,« je na kratko o srečanju s Pahorjem dejal Torra.
Po obisku pri poslancih parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (udeležili so se ga poslanci koalicije in Levice) je katalonskega gosta predsednik odbora Matjaž Nemec na kavico odpeljal še k predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu. Pogovarjala sta se 15 minut, približno tretjino časa, ki ga je Quim Torra namenil za pogovore na štiri oči pri Pahorju.
V 21. stoletju ni prostora za politične zapornike
»Vse, kar želimo, je živeti kot drugi Evropejci – v svobodi,« je danes dejal Torra in to sporočilo, da so Katalonci povsem enaki drugim evropskim narodom, večkrat ponovil. Na dan, ko so Španci praznovali dan ustave, je Torra spomnil, da ta temeljna listina za Katalonce pomeni kletko. Ustava namreč državo opredeljuje kot nedeljivo in omogoča zgolj posvetovalne referendume. »V Kataloniji nimamo česa praznovati, lahko pa obsojamo špansko vlado za marsikaj, kar se dogaja v Kataloniji,« je dejal predsednik regije, ki se je po osamosvojitvenem referendumu znašla v najhujši politični krizi. Medtem ko se ga je večji del slovenskega političnega vrha izognil, ga je z vso kurtoaznostjo, ki so je deležni visoki gostje, na Magistratu sprejel ljubljanski župan Zoran Janković. Če pri Pahorju ni bilo opaziti katalonske zastave, se je ta ponosno svetlikala ob slovenski in evropski v sobanah Magistrata. Do ušes nasmejanemu Jankoviću je Torra v zlato knjigo gostov napisal naslednje sporočilo: »Ljudem obeh nacij, svobodo ljubimo od vsega najbolj.« Janković pa mu je kot protokolarno darilo podaril leseni list svobode izpod rok Oskarja Kogoja.
»Če želimo ščititi našo kulturo in socialno državo, moramo imeti pristojnosti samouprave. To je temeljna ideja za neodvisnostjo,« je dejal Torra. Predsednik je izpostavil, da v Kataloniji obstajajo trije široki konsenzi med prebivalstvom: 80 odstotkov jih je za referendum, 80 odstotkov jih je proti nasilju, 80 odstotkov jih je proti monarhiji. »Ta problem je treba rešiti. Najboljši način je, da se o njem glasuje. Izvesti moramo nov referendum pod opazovalno misijo mednarodne skupnosti,« je dejal. Torra je v Ljubljani vnovič zahteval glas za Katalonce in pravico za svoje kolege, devet katalonskih politikov, ki so zaradi organizacije referenduma pristali v španskih zaporih in jim grozi skupno 270 let zapora. Štirje izmed njih zadnji teden dni gladovno stavkajo. Poleg nekdanjega predsednika Carlesa Puigdemonta je še več drugih katalonskih politikov pred španskimi oblastmi zbežalo v Belgijo, na Škotsko in v Švico. »Nemogoče je, da imamo v 21. stoletju še vedno politične zapornike. Nemogoče je, da v 21. stoletju ljudje ne morejo uresničiti pravice do samoodločbe.« Ko so začeli njegovi kolegi v zaporu gladovno stavkati, je Torra pričakoval vsaj kakšno izjavo podpore spoštovanju človekovih pravic iz Evrope, a je ni dočakal. Je pa zadovoljen, da se krepi odziv evropske civilne družbe, in predvsem nanj računa.
Izjava podpore Kataloncem
Pravšnji odziv civilne družbe je doživel v Ljubljani. Po govoru katalonskega visokega gosta na Magistratu sta Kučan in Vajgl podala izjavo podpore katalonskim voditeljem, v kateri sta zapisala, da podporniki človekovih pravic in demokratičnih vrednot EU zavračajo ravnanje španskih oblasti. »Utemeljeno dvomimo o upravičenosti in pravičnosti napovedanega sojenja katalonskim političnim zapornikom. Španske oblasti pozivamo, da se odgovorno odzovejo na zahteve stavkajočih zapornikov in preprečijo človeško tragedijo, do katere lahko pripelje dolgotrajna gladovna stavka.« Politični problem katalonske krize je po mnenju Vajgla in Kučana mogoče rešiti samo s političnimi sredstvi, v odkritem, strpnem in argumentiranem dialogu. »Zato podpiramo pripravljenost in privrženost katalonskega vodstva, da poišče rešitve za nastale razmere po plebiscitu in pred napovedanim sodnim procesom v dialogu z vlado v Madridu.«
Torra je svoj govor na Magistratu končal z recitiranjem najbolj znanega verza svobode in strpnosti iz Zdravljice – v slovenščini. Med občinstvom – univerzitetnimi profesorji, nekdanjimi diplomati, odvetniki, civilno družbo – se je podpisovala izjava podpore.