Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal, da se bo njegova država oborožila z raketami kratkega in srednjega dosega, ki lahko nosijo jedrske konice, če bodo ZDA izstopile iz sporazuma, ki prepoveduje takšne izstrelke. Rakete dosega od 500 do 5500 kilometrov so prepovedane po sporazumu INF iz leta 1987, njihova vrnitev pa bi po ocenah analitikov pomenila povečano varnostno grožnjo za Evropo, ki bi bila v dosegu ruskih raket.
ZDA pa trdijo, da Rusija takšne rakete v resnici že ima. V torek so opozorile Moskvo, naj v šestdesetih dneh preneha kršiti sporazum INF, sicer bodo začele šestmesečni postopek izstopa iz sporazuma. O tem so včeraj tudi uradno obvestile Moskvo. Zunanji ministri članic Nata so na zasedanju v Bruslju pred tem v izjavi zapisali, da »smo ugotovili, da je Rusija razvila in namestila raketni sistem 9M729, ki krši pogodbo INF in predstavlja resno grožnjo evroatlantski varnosti«.
Obama javno opozarjal leta 2o14
Putin je včeraj zanikal, da bi bilo to res, in rekel, da Rusiji niso predstavili nobenih dokazov o kršitvah sporazuma. Po njegovem si ZDA želijo izstopiti iz sporazuma, ker druge države razvijajo takšne raketne sisteme. Ameriški predsednik Donald Trump je res omenjal, da bi morala pogodba zavezovati tudi druge države, denimo Kitajsko in Severno Korejo. Putin pa je opozoril tudi Evropo, rekoč, da bo Rusija usmerila svoje rakete proti vsaki evropski državi, ki bi na svojih tleh gostila ameriške rakete kratkega ali srednjega dosega.
V preteklosti je že bilo tako, saj je zveza Nato leta 1979 sprejela odločitev o namestitvi 572 ameriških raket pershing II srednjega dosega z jedrskimi konicami v petih zahodnoevropskih državah. Leta 1981 so izbruhnili množični protesti proti nameščanju raket, najprej v Zahodni Nemčiji, potem tudi drugje. Po sklenitvi sporazuma INF leta 1987, ki sta ga podpisala predsednika Ronald Reagan in Mihail Gorbačov, so rakete umaknili in uničili.
ZDA pa zdaj že dlje časa sumijo, da Rusija krši sporazum. Ugibanja o tem, da spet razvija takšne rakete, so stara že desetletje. Po nekaterih mnenjih je s tem začela potem, ko so se ZDA pod predsednikom Georgeem W. Bushem leta 2002 umaknile iz sporazuma o prepovedi protiraketne obrambe ABM. Ruski predstavniki s Putinom na čelu so tako že leta 2007 javno govorili, da je pogodba INF zastarela in da ne služi več ruskim interesom. To je bilo isto leto, ko se je Rusija umaknila iz sporazuma o omejitvi konvencionalne oborožitve v Evropi (CFE).
ZDA so Rusijo prvič javno obtožile resnih kršitev pogodbe INF leta 2014, ko je predsednik Barack Obama v zvezi s tem tudi pisal Putinu. Toda Obama takrat opozorilu ni dodal grožnje z izstopom, domnevno zaradi pritiskov Evrope, ki se je zbala oboroževalne tekme, zavedajoč se, da se bo znašla v njeni sredini. Tokrat se pod Trumpom stvari odvijajo drugače.
