Za to, da živim v enem od potresno najbolj ogroženih blokov, sem izvedel iz medijev. Kaj veliko se s tem ne mislim ukvarjati. Kaj pa naj storim? Naj se samo zaradi tega preselim drugam? S pobudami o protipotresni sanaciji nisem seznanjen, prav tako ne hodim na sestanke hišnega sveta. Te obiskujejo starejši stanovalci. Pri sosednjem bloku (Hrvatski trg) sem videl, da odpadajo betonske plošče.
Tatjana Zagoršak, Hrvatski trg 2Za potresno ogroženost našega bloka sem slišala, a sem se to trudila preslišati. Živim v prvem nadstropju in upam, da bi nam to v primeru potresa pomagalo. Mislim, da ima stavba sicer dobre temelje in trdne zidove. V življenju imam še veliko drugih stvari, s katerimi se moram ukvarjati, bilo bi res preveč, če bi se obremenjevala še s tem. Zanima pa me, kam bi nas preselili v primeru sanacije stavbe.
Igor Grobelšek, Hrvatski trg 2Ah, če se bo stavba podrla, se bo pač podrla. S tem se ne obremenjujem, tukaj živim že 40 let. Vem, da so na hišnem svetu že razpravljali o tem, pred meseci pa so delavci na stavbi nekaj vrtali, a ne vem, ali je bilo to povezano s protipotresno sanacijo.
Ivan Pogorelčnik, lastnik stanovanja na Hrvatskem trgu 2Zavedam se, da je to ena potresno najbolj ogroženih stavb v Ljubljani. Glede na to, da se mi čas že izteka, me to niti ne gane zelo. Stanovalci se zavedamo grožnje, je pa res, da več kot polovica lastnikov stanovanj ne živi tukaj in se zato v protipotresno ogroženost sploh ne poglablja. Vendarle tako dramatično, kot se piše, tudi ni. Veliko stanovanj se prodaja, tako da tudi nihče nima interesa dramatizirati, saj jim ob tovrstnih člankih pada cena. Strokovnjaki nam morajo predstaviti konkretne predloge tako o varnosti kot o ceni različnih vrst sanacije. Leta 1976 smo imeli potres, ob katerem je ropotalo po omarah, razpok in kakšnih drugih poškodb pa ni bilo. Bolj nas ogrožajo plošče, ki odpadajo. Te so nevarnejše kot potres.
