Na Švedskem se bodo jutri začeli pogovori med sprtimi stranmi v Jemnu, ki predstavljajo upanje za konec vojne v najgosteje naseljeni in že od prej najrevnejši deželi Arabskega polotoka. V spopadih med vladno stranjo, ki jo podpira koalicija pod vodstvom Savdske Arabije, ter uporniškimi Hutiji s podporo Irana je v štiriletni vojni doslej umrlo več deset tisoč ljudi, polovica od 28 milijonov prebivalcev pa trpi zaradi lakote. Konec vojne vse bolj zahtevajo tudi vse tuje sile, ki so vanjo vpletene.
Roke pripravljene za stisk
V Stockholm je najprej v torek zjutraj prišla delegacija šiitskih Hutijev. Tokrat so uporniki čakali prihod vladne delegacije, ki je odpotovala iz Riada. Septembra v Ženevi je bilo obratno, potem pa Hutiji tja sploh niso prišli, ker so se na poti iz Jemna čutili ogrožene, in pogajanja so propadla, še preden so se začela.
Hutijska delegacija je priletela iz Kuvajta, kar ni naključje glede na to, da želi ta zalivska država igrati vlogo posrednika v konfliktu. V letalu je bil z njimi tudi Britanec Martin Griffiths, posebni odposlanec Združenih narodov, ki je tudi sicer pogosto skupaj s šiitskimi uporniki, da bi dosegel napredek v odpiranju možnosti za mirovna pogajanja. Hutiji so zdaj kot pogoj za udeležbo zahtevali, da se njihovih petdeset ranjenih borcev prepelje na zdravljenje v Oman. V ponedeljek se je tudi po zaslugi jemenske vlade to zgodilo in govornik Hutijev Mohamed Abdul Salam je dejal: »Naše roke so pripravljene za stisk v znamenje miru.«
Zaradi več znakov pripravljenosti na popuščanje je upanje na uspeh pogajanj tokrat veliko večje kot v preteklosti. Med drugim sta se obe strani zdaj dogovorili o izmenjavi velikega števila vojnih ujetnikov, kar je prvi pomemben sporazum med sovražnima taboroma po skoraj štirih letih konflikta. Tako naj bi si s pomočjo Rdečega križa zamenjali okoli 2000 pripadnikov vladnih sil in okoli 1500 upornikov.
Riad čuti pritisk
Ker Savdska Arabija skupaj z veliko koalicijo podpira vladno stran, šiitske hutijske upornike pa podpira Iran, mnogi v državljanski vojni v Jemnu vidijo nadomestni spopad med Riadom in Teheranom, velikima sovražnikoma in tekmecema za prevlado na Bližnjem vzhodu. Savdska Arabija pa naj bi bila zdaj bolj naklonjena koncu vojne, potem ko je ameriški senat po umoru novinarja Džamala Hašokdžija odločno zahteval od predsednika Donalda Trumpa, naj neha podpirati savdsko vojaško posredovanje v Jemnu. Zahteve po koncu vojne so toliko glasnejše tudi iz drugih zalivskih držav, ker je humanitarna kriza v Jemnu najhujša na svetu. Med drugim je zaradi lakote in raznih bolezni od leta 2015 umrlo 85.000 otrok. Pretresljive so fotografije podhranjenih jemenskih otrok, ki se ne morejo niti postaviti na noge.
Udeleženci mirovnih pogovorov se bodo sestali v gradu Johannesberg, 50 kilometrov severno od Stockholma. Predvsem bo najprej pomembno, da bosta obe strani vzpostavili medsebojno zaupanje, čeprav neposrednih pogajanj verjetno ne bo, ampak bo od ene do druge strani hodil odposlanec OZN Griffiths. Ta želi doseči dogovor o oblikovanju prehodne vlade in o podrobnostih sporazuma o izmenjavi ujetnikov, odprtje letališča v Sani ter premirje v največjem pristanišču Hudajda. Slednje bo posebno trd oreh, saj je tam zdaj središče vojne. To milijonsko mesto ob Rdečem morju je izjemno pomembno, ker se prek njega preskrbujejo Hutiji na severu Jemna. Rešitev mnogi vidijo v tem, da bi upravo nad mestom prevzeli ZN.
Državljanska vojna se je začela z uporom Hutijev, ki so marca 2015 zavzeli tudi prestolnico Sano in iz nje izgnali mednarodno priznano vlado. Ta je potem ob podpori Savdijcev, zlasti letalstva, začela boj, da si povrne oblast v Jemnu. Sana je še jutri v rokah hutijskih upornikov, prav tako severni del Jemna in zahodni s Hudajdo.
