Kot so za STA pojasnili na ustavnem sodišču, ki je sicer septembra že zavrnilo Mercatorjevo zahtevo za oceno ustavnosti o istih zakonskih določbah, o tej drugi zahtevi za oceno ustavnosti in predlogu za zadržanje še niso odločali.
Trgovci navajajo, da bi izvrševanje izpodbijanih določb s 1. januarjem 2019 prineslo težko popravljive škodljive posledice. Nalagajo spreminjanje obstoječih pogodbenih razmerij, širitev obsega nedovoljenih ravnanj naj bi pomenila nove obveznosti za podjetja, prav tako kot dodatne obvezne sestavine prodajne pogodbe oz. njena pisna oblika. To naj bi povzročilo dodatne stroške zaradi izobraževanj, novih pogajanj z dobavitelji, pa tudi stroške za vzpostavitev dolžnega nadzora.
Zagovorniki: Trgovci bi se odpovedali prihodkom manjših slovenskih podjetij
Izpodbijana ureditev naj bi zaradi nedoločnosti pomenila tudi visoko tveganje, da ravnanje pobudnikov ne bo skladno z zakonom. To pomeni dolgotrajne in številne postopke, pri katerih je treba upoštevati visoke globe oz. pomeni tudi postopek pred sodišči za ničnost pogodbenih določb in spremembo dobaviteljev, s čimer bi se trgovci odpovedali prihodkom, ki bi jih dosegli pri poslovanju z manjšimi slovenskimi dobavitelji.
Kot še navajajo pobudniki ocene ustavnosti, imajo dobavitelji določeno raven zaščite že po veljavni ureditvi, ki ji sicer ne nasprotujejo, in da gre za dodatno zaščito, ki pa je po njihovem ustavno sporna. Ta dodatna zaščita po mnenju pobudnikov ne pretehta škodljivih posledic, ki naj bi nastale, če izvrševanje ne bo začasno zadržano.
Vlada: pobudniki ne dosegajo polovice tržnega deleža v Sloveniji
Če bi prišlo do zadržanja, bi po mnenju vlade nastale škodljive posledice za preostale deležnike v verigi preskrbe s hrano, saj slednji pričakujejo, da se bodo vse izpodbijane določbe začele uporabljati s 1. januarjem 2019.
Ker je do začetka uporabe izpodbijanih določb en mesec, se je večina deležnikov v verigi preskrbe s hrano po pojasnilih vlade že prilagodila spremenjeni ureditvi, nekateri so v zaključni fazi prilagajanja.
Po oceni vlade podpisniki ustavne pobude ne dosegajo polovice tržnega deleža v trgovini na drobno v Sloveniji, večina podpisnikov ustavne pobude ustvari le manjši del svojih prihodkov s poslovanjem s prehrambenimi proizvodi.
Zakonodajno-pravna služba predloga ne podpira
Da predlog za začasno zadržanje ni utemeljen in da bi bila škoda večja, če se izpodbijane določbe ne bi izvajale, meni tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Ta v mnenju, ki ga je nedavno sprejel odbor DZ za kmetijstvo kot matično delovno telo, med drugim poudarja, da izpodbijana ureditev nedovoljenih ravnanj pomeni le nadgradnjo od leta 2014 uveljavljene ureditve, za katero pa predlagatelji v predlogu za začasno zadržanje navajajo, da ji ne nasprotujejo.
