Po šestnajstih urah pogajanj so evropski finančni ministri ob 20. obletnici uvedbe evra vendarle dosegli preboj pri krepitvi evrskega območja pred naslednjo krizo. Čeprav so imeli na mizi več predlogov za spreminjanje arhitekture Evropske monetarne unije, so nazadnje soglasje našli zgolj za krepitev evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM), ki je z ugodnimi posojili doslej pomagal Grčiji, Španiji, Portugalski, Irski in Cipru. »Vemo, da lahko Evropsko monetarno unijo poglabljamo le korak za korakom. Danes nismo naredili velikega koraka naprej, smo pa naredili pomemben korak,« je o doseženem soglasju dejal komisar za finance Pierre Moscovici.
Na cedilu finančnih ministrov je za zdaj ostalo dokončanje bančne unije, saj še vedno ni soglasja glede evropskega sistema za zavarovanje kreditov (EDIS). Ministri bodo napredek pri približevanju stališč za vzpostavitev sheme vnovič preučili junija prihodnje leto, torej po volitvah v evropski parlament. Prav tako se ni nič premaknilo glede sprejemanja posebnega proračuna za evrsko območje, s katerim naj bi po skupni nemško-francoski zamisli stabilizirali države evra in zmanjšali razlike med njimi s sofinanciranjem naložb, raziskav, razvoja, inovacij in človeškega kapitala. Pogovore o morebitnem proračunu za evrsko območje bodo finančni ministri nadaljevali le, če jih bodo na naslednjem vrhu k temu obvezali evropski voditelji.
Večje pristojnosti ESM
Direktor ESM Klaus Regling je bil ne glede na omejen obseg dogovorjenih reform z njimi zadovoljen. »Monetarna unija bo z njimi manj ranljiva,« je ocenil po dolgi noči pogajanj med državami članicami. Dogovorjena okrepljena vloga za ESM predvideva, da bo lahko sklad svoja sredstva za ugodna posojila državam, ki so se znašle v finančnih težavah, namenil tudi skladu za reševanje bank, če bi ta porabil vsa svoja sredstva. Ta naj bi začel delovati leta 2024, do takrat pa bodo banke za reševanje težav v bančnem sektorju vanj vplačale 55 milijard evrov.
Ministri so ocenili, da lahko sklad začne delovati tudi prej, če bodo banke same prej zmanjšale svojo izpostavljenost tveganjem – v svojih bilancah morajo zmanjšati delež slabih posojil. Po dogovorjenem kompromisu finančnih ministrov bo ESM torej deloval tudi kot varnostni mehanizem za bančni sklad, s čimer naj bi se povečala odpornost evrskega območja v primeru naslednje krize. ESM ima trenutno na voljo še več kot 400 milijard evrov nujne finančne pomoči, 295 milijard evrov kreditov pa je v preteklih letih že porazdelil med pet držav članic.
Ministri so tudi konkretizirali, v katerih primerih bodo države članice lahko poslej zaprosile za pomoč ESM. Ugodna posojila bodo lahko države članice dobile le pod določenimi pogoji. Finančne krize v svoji državi ne bodo smele zagrešiti same. Prav tako bodo na denar ESM smele računati le, če pri vodenju svoje finančne politike ne bodo kršile pravil glede proračunskega primanjkljaja in vzdržnega dolga.
