Izmed glodalcev se je hišna miš najbolj prilagodila na življenje med ljudmi. To majhno, vitko, sivo žival, ki navadno tehta slabih 30 gramov, najdemo skoraj povsod.
Miši so izjemno plahe in se naglo skrijejo ob vsaki nevarnosti. So odlične športnice: dobre plezalke, skakalke v višino in plavalke, imajo pa tudi dobro razvita čutila za voh, sluh in predvsem dotik. Pri tem jim pomagajo dolge brčice. Ker zelo slabo vidijo – le v sivih odtenkih in ne dlje kot 10 centimetrov, se med gibanjem zanašajo predvsem na dotik. Tako se rade gibljejo v ozkih prehodih oziroma tam, kjer se med gibanjem lahko dotikajo predmetov. Kako dobro zaznajo svet okoli sebe, je odvisno predvsem od ohranjenosti njihovih brčic, in prav zato ima najpogosteje edini v tropu nepoškodovane brčice prav mišji samec, ki prevzame glavno vlogo.
Miši so prava tovarna potomcev
Parijo se štirikrat do šestkrat na leto in se tako zelo hitro razmnožujejo. »V idealnih razmerah je mogoče, da en par miši dobi več kot 2000 potomcev v enem samem letu, vsak od njih pa v povprečju preživi eno do dve leti,« pravijo strokovnjaki iz Kluba Gaia. »Čeprav so miši praktično sorodnice podgan, se teh bojijo. Podgane so namreč znane po tem, da pogosto pobijajo miši in jih (delno) tudi pojedo.« Miške pri hrani niso izbirčne. Jedo skoraj vse, najraje imajo riž, proso, lešnike, arašide in suho sadje, nekoliko manj pa so navdušene nad sojo in lečo. Jedo tudi meso in mlečne izdelke. Da so se nepovabljeni gosti lotili naše hrane, pogosto opazimo šele takrat, ko najdemo njihove odpadke, iztrebke in ostanke gnezda. Zanesljivo znamenje njihove prisotnosti so tudi obgrizeni kosi hrane, ki jo shranjujemo na policah.
Prav tako predstavlja horda nepovabljenih gostov nevarnost za prenašanje številnih bolezni. »Zbolimo lahko za različnimi nalezljivimi boleznimi, od tistih, ki pri človeku povzročajo črevesne težave, vse do resnih zdravstvenih težav, ki so lahko tudi usodne. Najnevarnejši sta mišja mrzlica in steklina,« opozarjajo strokovnjaki.
Kako se učinkovito zaščitimo?
Da bi se izognili težavam, hrano vedno zavarujemo tako, da je miši ne morejo okužiti s svojimi izločki. Redno tudi odstranjujemo organske odpadke. Pri čiščenju prostorov uporabimo detergente in rokavice ter si po delu temeljito umijemo roke z milom. Za odstranitev glodalcev in našega domovanja uporabimo rodenticide, ki jih razporedimo ob stenah prostora, kjer se gibljejo glodalci. Sredstva imajo primešano grenčilo (grenko snov), ki preprečuje, da bi jih pomotoma zaužili človek (predvsem otroci) in domače živali. Zanesljivo učinkovite so vabe za miši in podgane. Tako strokovnjak Kluba Gaia svetuje vabe za glodalce Ratimor, ki so stoodstotno učinkovite že pri prvem hranjenju. »Učinek delovanja je viden po nekaj dneh. Zaradi svoje sočne in okusne sestave so te vabe glodalcem zelo vabljive in se k njim vračajo kljub drugi hrani (če je na razpolago). Če vabe zelo hitro izginevajo in so kljub večkratnemu nastavljanju še vedno obgrizene oziroma pojedene, je to zelo očitno znamenje, da so se glodalci v našem domovanju že zelo razmnožili.«
