Zdaj je spet na potezi vlada, ki mora podati nov predlog zakona. Iz članka je razvidno, da ima štiri različice. Kaj to pomeni za izbrisane, ki čakajo že več kot dvajset let, da se jim popravi storjena krivica? Mnogo oškodovancev je že pokojnih in niso doživeli priznanja Republike Slovenije. V čigavem interesu je, da se zadeva vleče že tako dolgo?

Po ustavnem načelu je Republika Slovenija pravna država, zakone sprejema parlament. Kdo so ljudje, ki sedijo v njem ter kakšno materialno in moralno odgovornost imajo pri glasovanju za določen zakon? Kaže, da nikakršne, ne glede na to, kateri politični stranki ali usmeritvi pripadajo. Vsi poslanci so za svoje delo zelo dobro plačani, nekateri v parlamentu sedijo več mandatov zapored. Dobro bi bilo poiskati krivce za tako stanje. In še: kdo daje slabe zakonske predloge? V čigavem interesu je, da javni pravobranilec odkloni mediacijo, ki jo predlaga sodišče? Namesto da bi se postopki reševali v najkrajšem možnem času, pravobranilci temu nasprotujejo, zadeve pa se vlečejo v nedogled. Bo spet treba pravico iskati v Strasbourgu?

Že pri parlamentarni obravnavi v procesu sprejemanja teh in drugih zakonov je bilo govora o tem, da bi država z izplačilom odškodnine izbrisanim lahko bankrotirala oziroma da bo v nevarnosti državni proračun. Vemo, da je bilo izbrisanih 26.571 oseb, od tega jih je približno 5000 dobilo odškodnino po zdaj že spornem zakonu. Doslej se jih je samo 339 odločilo za odškodninsko tožbo, kar je samo dober odstotek vseh izbrisanih. Kdo koga straši z milijonskimi zneski? Saj vsi vemo, da so ti zneski zelo skromni v primerjavi s tistimi, ki jih zahtevajo nekatere znane osebe iz političnega in javnega življenja.

Dragan Petrović, Ljubljana