Kot je na današnji predstavitvi povedala znanstvena sodelavka pri terenskih raziskavah Lucija Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, so se prve arheološke raziskave na območju Pezdirčeve njive začele poleti 2016, končale pa letos aprila, ko so v štirih dnevih skupno izkopali 15 grobov, ki večinoma datirajo v 4. stoletje pred Kristusom, nekateri, kot nakazujejo bronaste fibule iz latenske dobe, že v 3. stoletje pred Kristusom.
To je bilo prvo presenečenje, saj so na podlagi predhodnih analiz pričakovali starohaltštatske grobove iz 7. in 8. stoletja pred Kristusom. V večini grobov so našli običajne grobne pridatke, kot so keramične posode in železni kosi orožja, redkost, na katero so naleteli, pa je bil bronast pas, na katerem je bil pritrjen zlatnik. Arheologi so na pomoč poklicali enega največjih poznavalcev numizmatike Petra Kosa, ki je pojasnil, da gre za keltsko imitacijo staterja oz. novca Aleksandra Velikega s podobo Nike in Atene. Datira v 1. polovico 3. stoletja pr. n. št.
»Že zlatnik kot tak je v Sloveniji redka najdba. Kolikor vem, je to tretji zlatnik s slovenskih najdišč in, kot kaže, tudi najstarejši. Zlatniki in tudi druge novčne najdbe so vse prevečkrat plod detektorskih ali vodnih iskanj. Ta zlatnik je tako dragocen tudi v evropskem smislu, ker ima povsem jasne najdiščne okoliščine: zaprta grobna celota, natančno je vidna lega na pasu, še več, na pasu so se ohranili tudi neki organski ostanki, ki se jih bo morebiti dalo radiokarbonsko datirati, kar bo še zvišalo njegovo vrednost in doprineslo k razvoju slovenske in evropske znanosti,« je za STA pojasnila Lucija Grahek.
Pezdirčeva njiva hitro utonila v pozabo
Bela krajina je v času starejše železne dobe dolgo veljala za arheološko najbolj temeljito raziskano regijo, predvsem po zaslugi Janeza Dularja. Med najpomembnejša železnodobna najdišča sodi tudi Podzemelj. Tamkajšnja Pezdirčeva njiva je bila prvič omenjena leta 1985 v Dularjevi arheološki topografiji Bele krajine. V njej poroča, da so ob gradnji nove ceste naleteli na keramične črepinje, domnevno ostanke žganega groba. Ker o odkritju ni bilo več znanega, najdbe pa so zavrgli, je najdišče Pezdirčeva njiva hitro utonilo v pozabo.
Pred tremi leti pa je prišlo do spremembe prostorskega načrta in ko je Pezdirčeva njiva, nekoč kmetijsko območje, postala zazidljivo zemljišče, so zaradi načrtovane gradnje hiše tja prišli arheologi. Zaščitna izkopavanja je v tesnem sodelovanju z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU izvedla ekipa družbe Arheoterra pod vodstvom Miša Otmarja Kovača. Vso terensko delo je po besedah Lucije Grahek financiral lastnik zemljišča, po slovenski zakonodaji bi moral nositi tudi stroške restavriranja, »ki s takimi najdbami letijo v nebo«, sredstva sta na koncu zagotovila Dolenjski muzej in ministrstvo za kulturo.
Analiza vseh najdenih predmetov še sledi, takrat bo tudi več jasno o načinih pokopa, saj posmrtnih ostankov v izkopanih grobovih skoraj ni, je dejala raziskovalka. Po zaključeni strokovni obdelavi in znanstveni objavi bodo najdbe predali Belokranjskemu muzeju v Metliki.
