Kot je danes v Ženevi povedal podsekretar ZN in koordinator za nujno pomoč Mark Lowcock, bodo za nudenje pomoči leta 2019 potrebovali okoli 25 milijard dolarjev (22 milijard evrov) donacij, kar je približno enako kot letos.
Lani so ZN za letošnje leto zaprosili za 24,9 milijarde dolarjev donacij. Do sredine novembra so prejeli okoli 56 odstotkov te vsote, izhaja iz podatkov urada ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (Ocha).
Pri tem so na spletni strani Oche izpostavili, da je večino človekoljubne pomoči potrebne na območjih dolgotrajnih kriz, kjer je bilo doseženega le malo napredka pri reševanju temeljnih vzrokov zanje. Zato je najpomembneje, da v letu 2019 prvo mesto zasedejo prizadevanja za politične rešitve.
Spomnili so, da humanitarna kriza danes v povprečju traja več kot devet let. Skoraj tri četrtine ljudi, ki so letos potrebovali pomoč, je živelo v državah, kjer je humanitarna kriza trajala sedem let ali več. Med letoma 2014 in 2018 so samo štiri velike krize - v Somaliji, Južnem Sudanu, Sudanu in Siriji - obsegale 55 odstotkov vseh sredstev, za katere so zaprosili oz. jih prejeli ZN.
Tudi prihodnje leto bodo po ocenah ZN glavni sprožilec humanitarnih kriz ostali konflikti. Še naprej bo eno večjih skrbi predstavljalo pomanjkanje hrane, predvsem na območjih konfliktov, vzrok za zaskrbljenost pri tem bodo tudi s podnebjem povezani dogodki.
Glavno žarišče humanitarne krize bo ostal Jemen. Potrebe po človekoljubni pomoč bodo izjemno visoke ostale tudi v Siriji, DR Kongu, Etiopiji, Nigeriji in Južnem Sudanu, so ocenili pri Ochi. Humanitarno stanje se je zaradi suše, politične nestabilnosti in dotoka vračajočih se beguncev izjemno poslabšalo tudi v Afganistanu, v Kamerunu in Srednjeafriški republiki pa zaradi zaostritve konfliktov oz. nasilja, so še zapisali pri Ochi.
