Da bi pomiril tritedenske spontane proteste oziroma upor tako imenovanih rumenih telovnikov, je francoski premier Edouard Philippe danes v skupščini napovedal šestmesečni moratorij na povišanje ekološkega davka na gorivo. Ta trošarina, ki je bila povod za vstajo rumenih telovnikov, bi se morala 1. januarja povečati pri dizlu za 6,5 centa na liter, pri bencinu pa za 2,9 centa na liter. Prav tako je premier sporočil, da vlada začasno opušča predvideno povišanje stroškov tehničnega pregleda avtomobila ter podražitev elektrike.
Protestno gibanje se je razširilo tudi na srednje šole
To je prva pomembna zmaga rumenih telovnikov, ki jih podpira okoli tri četrtine Francozov. Vlada je morala popustiti, saj je grozil politični in družbeni prevrat, že doslej pa je nastala velika gospodarska škoda. Med drugim so razbijači s skrajne desnice in skrajne levice, ki jih je včasih težko ločiti od protestnikov, v soboto, in to že tretjo zapored, opustošili nekatere pariške ulice in se spopadali s policijo, kot da bi izbruhnila državljanska vojna. V drugih delih Francije so rumeni telovniki marsikje blokirali ceste, ponekod pa tudi napadli vladne urade. V ponedeljek se je gibanje razširilo še na dijake, ki so z vzkliki »Macron, odstopi!« blokirali okoli 200 srednjih šol po vsej Franciji.
Vprašanje je, ali so ukrepi, ki jih je po navodilih predsednika Emmanuela Macrona napovedal premier, dovolj in ali niso bili sprejeti prepozno. Ali ne bodo še dodatno spodbudili upora, saj kažejo na šibkost vlade? Kako bo to soboto? Za vlado je problem predvsem ta, da rumeni telovniki nimajo voditeljev, zavračajo vsako politično predstavništvo in se ne prepoznajo v nobeni opozicijski stranki, tako da se vlada nima s kom pogajati.
Kupna moč je za mnoge Francoze pereč problem
Z zadnjimi napovedanimi ukrepi naj bi preprečili poslabšanje življenjskega standarda tistih zaposlenih, ki živijo na podeželju in uporabljajo osebni prevoz. Ne gre pa za izboljšanje njihove kupne moči, ki je v letih 2008 do 2016 povprečno stagnirala, v zadnjem letu pa se je še zmanjšala, saj se je dizel v enem letu podražil za 23 odstotkov, ker sta se hkrati zvišali cena nafte in trošarina. Tako se tisti z nižjimi plačami težko prebijejo do konca meseca. Najbrž pa jih bo sedanji uspeh spodbudil k novim zahtevam, morda po povečanju minimalne plače, ki trenutno znaša 1100 evrov neto. To je toliko bolj verjetno, ker je Macron v prizadevanjih, da bi privabil tuje investitorje, v davčni politiki privilegiral bogate.
Kupna moč je v Franciji pereč problem tudi zato, ker je raven brezposelnosti 10-odstotna, torej precej hujša kot v Sloveniji. Poleg tega se je v zadnjih letih za nekaj odstotkov znižal življenjski standard srednjemu sloju upokojencev, kar je dodatno prispevalo k razmahu gibanja rumenih telovnikov.
Vlada je sicer doslej menila, da se lahko življenjski standard dolgoročno izboljša samo z gospodarsko rastjo, a te ni na obzorju. Ker pa po zadnjem dogovoru povečanja davka na gorivo ne bo, bo imela ob šibki gospodarski rasti Francija proračunski primanjkljaj spet precej nad 3 odstotki BDP. In če se ne bo držal proračunskih pravil, bo Macron v EU izgubil vso avtoriteto.
Oblast odtujena od ljudstva
Zaradi gibanja rumenih telovnikov je pod vprašajem celoten program Macronovih reform v Franciji, vključno s pokojninsko. Sicer pa so njegove reforme dobre le za ekonomiste, ne pa za tiste, ki so jim namenjene. Tako mnogi pravijo, da nima stika z realnostjo. Še prejšnji teden je Macron, prepričan, da bodo protesti slabili, kljub svarilom iz lastnih vrst zavračal možnost popuščanj. Tudi njegovi pretežno mladi svetovalci ne vedo, kaj se dogaja med ljudmi in kako razmišljajo.
Poleg tega je Macron, ki ga po zadnji anketi podpira le še 23 odstotkov Francozov, v stiku z ljudmi pred kamerami večkrat pokazal aroganco pripadnika elite, s čimer se je zameril mnogim Francozom, ki tudi zato izrekajo podporo rumenim telovnikom. Predvsem pa ni znal ekološkega davka na gorivo podpreti s socialnimi ukrepi za prebivalce podeželja, ki se vozijo na delo, hkrati pa nimajo na voljo javnega prevoza.
