Seveda vam bodo okoljevarstveniki, prav tako na Zavodu za gozdove Slovenije svetovali nakup naravnega drevesca, še vedno v duhu skrbi za okolje pa lahko izberete umetno smrečico. Morda jo dobite ali odkupite od nekoga drugega ali pa v centru za ponovno uporabo. Lahko pa smo pri tem ustvarjalni in smrečico izdelamo sami, recimo iz odpadnih materialov ali iz suhih vej drugih dreves. Lahko pa v gozdu ali na svojem dvorišču okrasite smreko, ki raste. Pri tem seveda uporabimo okraske iz naravnih materialov in jih po koncu praznikov odstranimo. Ne nazadnje gre za tradicijo, ki so jo v preteklosti že uporabljali.
Bi najeli drevo?
Ste morda pomislili, da bi letos samo posvojili drevesce oziroma bi ga najeli za praznični čas? Tudi pri nas je mogoč najem prazničnega drevesca. Najamete lahko drevo, visoko od 80 do 220 centimetrov, cena pa je odvisna od velikosti – od približno 40 do približno 90 evrov. Ponujajo tudi popust. Za največja, visoka do tri metre in za katera je treba odšteti približno 130 evrov, ste žal že prepozni. Dostava v Ljubljani in okolici je brezplačna, za druge kraje po Sloveniji pa bo treba doplačati. In kaj pomeni najem drevesca? Prek spletne strani www.zeleno-drevo.si si lahko pogledate aktualno ponudbo. Izbrano drevo vam nato izkopljejo, vlončijo in dostavijo. Konec praznikov pa vam drevo odpeljejo.
Naravna – poiščite nalepko Zavoda za gozdove Slovenije
V Sloveniji je v prazničnih dneh po domovih še vedno veliko naravnih dreves, najpogosteje okrasimo različne vrste smrek in jelk. Ponudba v decembrskih dneh je velika, in sicer v trgovskih centrih in na tržnicah. Na voljo so drevesa različnih oblik in velikosti, večinoma pa so umetno vzgojena. Med prodajnimi drevesci še vedno prevladuje smreka, ki je najbolj pogosto doma pridelano okrasno drevesce. Slovenska navadna smreka izstopa po skromnosti, saj ni tako košata in bleščeča, kot so tujerodne vrste smrek in jelk. Ker večjih razlik v ceni ni, se potrošniki prav zaradi košatosti pogosto odločajo za nakup »lepših« tujih drevesc. Le tisti, ki ohranjajo tradicijo, kupijo domačo, navadno smreko.
V nasprotju s smrekami je ponudba jelk precej skromnejša. Te se namreč seka le na območjih, kjer se ta drevesa bogato pomlajujejo. Pomlajevanje jelke na območju jelovo-bukovih gozdov na Kočevskem, od koder pride na trg največ domačih okrasnih drevesc, je zelo slabo, zato je treba na tem območju vse mlade jelke ohranjati za nadaljnji razvoj gozda, prav zato na trgu ni veliko domačih okrasnih jelk.
Zasebna vzgoja drevesc
V Sloveniji kar nekaj podjetij in zasebnikov vzgaja drevesa, namenjena za prodajo v decembru, največkrat pa jih zasadijo pod daljnovodi in na krajih, kjer ni mogoča kmetijska pridelava, razvoj gozda pa ni zaželen. Gojena drevesa imajo dovolj prostora za rast, zato so največkrat bolj košata in simetrična kot njihovi negojeni sorodniki. Drevesa, vzgojena za prodajo, so označena z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije, ki dokazuje, da so pridobljena brez škode za gozd in je bil vpliv na okolje minimalen. Okrasna drevesa so po Zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesa, namenjena za okras in praznovanje. Lastniki lahko pridobijo okrasna drevesa iz svojih gozdov le na podlagi izdane odločbe o usmeritvah in pogojih za pridobivanje smole in okrasnih dreves. (vir: zps.si/vl)
