Njen avtor Miro Rismondo jo je skupaj z enajstimi ustvarjalci, večinoma domačimi in s pomočjo treh tujcev – Špancem, Fincem in umetnico iz Rusije, ustvarjal skoraj mesec dni, za zmaje, gradove in druge ledene skulpture pa so porabili kar 60 ton ledu. »Med tistimi, ki so ves čas verjeli v nas, je bila vsa leta družba Unicommerce, ki nas z motornimi žagami Stihl pri projektu podpira že od samega začetka, zato se jim ob tej priložnosti za to še posebno lepo zahvaljujem,« je povedal Rismondo.
Letošnjo Ledeno deželo, ki bo na ogled do 6. januarja 2019, so umetniki ustvarili s pomočjo motornih žag, dlet, kotnih brusilnikov ter s pripomočkom, ki ga ima vsako gospodinjstvo: likalnikom. Tega namreč umetniki nujno potrebujejo za lepljenje ledu, prav tako tudi za glajenje.
Vedno več dam, ki poprimejo za orodje
Navdušenja nad delom celotne ekipe ni skrivala niti Marijana Dajčman, izvršna direktorica v logaškem podjetju Unicommerce: »Na splošno imamo v Sloveniji neverjetno veliko umetnikov, ki ustvarjajo z motornimi žagami. Tako v lesu kot v ledu, nekateri se poskušajo tudi v kamnu. Gre za posebne garniture žag, ki so namenjene prav oblikovanju različnih materialov. Veseli me, da je vedno več predstavnic nežnejšega spola, dam, ki ustvarjajo tudi z žagami. Seveda so te žage za razliko od onih, namenjenih lesu, precej lažje.« Dajčmanova je ob tem izpostavila še garnituro sekir Fiskars iz njihovega programa, ki so umetnikom prišle prav pri oblikovanju ledenih kvadrov.
Dleto namesto motorne žage
Da je bilo delo precej naporno, zaradi družbe vseh prisotnih pa tudi izjemno prijetno, je potrdila kiparka, zadnje čase pa vedno bolj uveljavljena oblikovalka nakita Dalija Sega. »Slab teden dni smo po šest do osem ur preživeli na hladnem. A bolj kot mraz se na mišicah pozna naporno delo z orodjem,« je razkrila in potožila, da je od lanske poškodbe z vnetjem ramenske mišice okrevala skoraj leto dni. »Prav zato sem letos večino dela opravila z ročnim dletom, saj je vihtenje motorne žage precej bolj naporno,« je odkrito priznala sogovornica, ki je tokrat poskrbela za izdelavo ljubljanskih zmajev. »Vesela sem, da sem dobila priložnost, da poleg ledenih skulptur predstavim še svoj zmajev nakit, ki ga je mogoče kupiti na ljubljanskem gradu.«
Novost decembrskega programa
Skulpture vseh umetnikov – poleg Rismonda in že omenjene Dalije Sega so sodelovali Bogdan Jerič, Klemen Omejc, Helena Rismondo, Janez Dolšak, Neža Kranjc, Marija Groznaja, Rodrigo Andrés Cantos, Jesse Törmikoski in Bojan Grujić– se razprostirajo v dvorani, ohlajeni na približno minus pet stopinj Celzija, kjer obiskovalce čakata še ledeni tobogan ter ledeni bar, kjer bodo stregli vročo čokolado, kuhano vino in čaj ter nekatere druge napitke v ledenem kozarcu. Da je Ledena dežela zagotovo ena od več kot dobrodošlih novosti letošnjega decembrskega programa v prestolnici, ne zgolj za otroke, ampak tudi za odrasle, je omenila Petra Stušek, direktorica zavoda Turizem Ljubljana.
Letošnja Ledena dežela je tako z liki zmajev tematsko sledila literarni predlogi Nika Kupperja, znanega otroškega pisatelja iz avstrijske Koroške, ki je v ledeni pripovedi Zmaji na poti opisal celovškega zmaja, ki čarobno oživi in se odpravi na pot prek vseh slovenskih pokrajin do Ljubljane in Postojnske jame.
