»Slovensko gospodarstvo je v preteklih letih naredilo velik preskok. Iz akutnega bolnika Evropske unije se je razvilo v eno izmed zvezd gospodarske učinkovitosti. Že peto leto zapored dosegamo nadpovprečno rast med tremi in štirimi odstotki. Vendar nas uspehi ne smejo uspavati. Življenje je kot vožnja s kolesom, in če želimo ohraniti ravnotežje, se moramo ves čas premikati. Tako se morajo tudi podjetja prilagajati stalnim spremembam in novim ciljem,« je na letošnjem že 13. vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju povedal Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Ambiciozni cilji do leta 2025
GZS je zastavila ambiciozne cilje, ki naj bi jih slovensko gospodarstvo skušalo doseči do leta 2025 – dvig neto dodane vrednosti na zaposlenega s 43.000 na 60.000 evrov, povprečne mesečne bruto plače z nekaj več kot 1600 na 2300 evrov in izvoza z dobrih 35 na 50 milijard evrov. In kako doseči tako vabljive številke? »Univerzalnega recepta za gospodarsko odličnost ni, na koncu mora vsako podjetje samo ugotoviti, kakšne ukrepe sprejeti. Tudi država ne more kopirati tujih praks, lahko pa se od drugih veliko naučimo. V preteklih mesecih smo analizirali, kaj delajo dobro na Danskem ali v Južni Koreji, zakaj se dobro razvija Poljska in druge države, to primerjali z razmerami pri nas, preučili pa tudi različne lestvice konkurenčnosti. Slovenija je na njih v zadnjih letih sicer napredovala, na nekaterih področjih smo celo v svetovnem vrhu, nekje pa še zaostajamo. Za ta področja smo zato želeli pripraviti nekaj predlogov za podjetja, vlado in socialne partnerje,« je nastanek formule za hitrejši razvoj razložil Gorjup.
Nabor številnih in ne ravno izvirnih ukrepov, ki jih v svetu že dolgo rade priporočajo zlasti ustanove, naklonjene krčenju vloge države, razbremenitvi in deregulaciji gospodarstva ter čim večji prožnosti trga dela, so na letošnjem vrhu ponudili v presojo več kot tristo zbranim predstavnikom gospodarstva, politike in sindikatov. Ti so imeli na voljo pol ure, da med predlaganimi ukrepi izberejo najprimernejše za šest ključnih področij: makroekonomsko področje, poslovno okolje, trg dela, finančni trg, inovativnost in upravljanje podjetij. Med šestimi ukrepi, ki sestavljajo novo formulo, so se na glasovanju znašli povečanje učinkovitosti javnega sektorja, sprememba dohodninske lestvice v korist neto prejemkov, usklajevanje izobraževanja in usposabljanja na delu z razvojnimi spremembami na trgu dela, razvoj trga kapitala z vsemi finančnimi instrumenti in s spremembo regulative, vzpostavitev okolja za domače in tuje talente ter okrepitev menedžerskih praks.
Gospodarstvo čakajo novi izzivi
S predlogi ukrepov so se bolj ali manj strinjali tudi nekateri ministri, ki so se udeležili vrha. »Največ, kar lahko naredi država, je, da omogoči predvidljivo, konkurenčno in stabilno poslovno okolje. Slovensko gospodarstvo je v dobri formi in raste, a to ne pomeni, da je mogoče motorje dati v prosti tek, saj nas čakajo novi izzivi,« je dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in poudaril, da je uspešno gospodarstvo temelj socialne države, saj brez tega »ni denarja za nič, ne za šole, ceste, plače, zdravila…« Verjame, da so na plačnem področju potrebne spremembe, saj višje plačana delovna mesta davčno niso konkurenčna v primerjavi s sosednjimi državami, prisluhnil pa je tudi vnovičnim pozivom GZS k pretehtanju dviga minimalne plače, češ da jo je treba dvigovati čim bolj postopno. Finančni minister dr. Andrej Bertoncelj se je strinjal, da je učinkovitost javnega sektorja treba povečati, zatrdil pa še, da si bo vlada prizadevala za makroekonomsko stabilnost, zmanjševanje javnega dolga in boljše črpanje evropskih sredstev, saj je naš trg kapitala majhen.
