Prašnikar: Udeležba na seminarju je bila nekoliko manjša od pričakovane, a so bili udeleženci zelo zadovoljni s prejetim znanjem. Splošno poznavanje vplivov in možnih izboljšav gospodarjev je zadovoljivo, seveda pa obstajajo v poznavanju in izkušnjah še razlike. Praviloma gospodarji koč, kjer so težje razmere za obratovanje, bolje poznajo področje energetske in okoljske učinkovitosti naprav. Z usposabljanji bomo nadaljevali, saj si želimo, da bi gospodarji pri prenovah koč znali razumeti in upoštevati najboljše rešitve.
Kateri vidiki so po vaših izkušnjah najpomembnejši pri delovanju koč, ki so praviloma postavljene v občutljivem naravnem okolju?Dretnik: Največji poudarek je seveda pri oskrbi koče z zdravstveno ustrezno pitno vodo, skrbi za higieno na kočah z doslednim upoštevanjem načel notranjega nadzora nad živili in ukrepih za aktivno zaščito pred požarom na koči. Lani smo v 30 planinskih kočah namestili naprave za sterilizacijo pitne vode z ultravijolično svetlobo. S temi aktivnostmi želimo nadaljevati, dokler ne bodo imele skladne pitne vode vse koče. Pripravili smo tudi svoj sistem zagotavljanja varne hrane, ki vključujejo dobre higienske in proizvodne prakse, na področju zaščite pred požarom pa izvajamo ob vsakem obisku koč informiranje in opozarjanje na kritične točke.
Kaj pa odpadne vode?Dretnik: Že skoraj dve desetletji se posvečamo zmanjševanju vplivov odpadne vode na okolje in predvsem na nižje ležeče izvire pitne vode in visokogorska jezera. Zainteresiranim društvom predlagamo najboljše rešitve za čiščenje, od leta 2013 pa skupaj s TNP in strokovnjaki iz čistilne naprave Domžale - Kamnik izvajamo vzorčenje iztokov iz malih komunalnih čistilnih naprav. Seveda pa je za nemoteno delovanje naprav na koči nujna zadostna energetska oskrba.
Kako je pri visokogorskih kočah s pridobivanjem potrebne električne energije oziroma samozadostnostjo?Prašnikar: Visokogorske koče in del koč II. kategorije niso povezani v javno električno omrežje in morajo imeti lastne sisteme za pridobivanje električne energije. Večina teh koč ima postavljene fotovoltaične sisteme, ki pa niso dovolj zmogljivi za popolno samozadostnost. Zato imajo tudi vgrajene agregate za pridobivanje električne energije, nekatere le kot dodatni, rezervni vir, nekatere pa tudi kot glavni vir. Nekaj planinskih koč ima za pridobivanje elektrike postavljene tudi vetrnice, a so njihove moči razmeroma majhne. Društva se po svojih finančnih zmožnostih trudijo postavljati učinkovitejše solarne sisteme, možnosti pa je še ogromno. Na PZS želimo, da bi vsaj na zavarovanih območjih v čim večji meri zmanjšali uporabo agregatov oziroma da bi tam, kjer ne gre drugače, uporabljali do okolja prijaznejše plinske agregate.
Kako napreduje energetska prenova stavb oziroma planinskih koč?Prašnikar: Energetska prenova je v največji meri odvisna od finančnih možnosti lastnikov koč. Društva se trudijo, da vključujejo na primer izboljšanje izolativnosti pri prenovah fasad, energetsko učinkovita okna in nove aparate razreda vsaj A++. Ne glede na usmeritve PZS, ki pravijo, naj koče pri ponudbi udobja raje ostajajo skromnejše, se potrebe po rabi električne energije povečujejo. Deloma izhajajo iz zadoščanja zakonskim usmeritvam (hladilniki za higienske standarde, internetna povezava za davčne blagajne, čistilne naprave), vsekakor pa ni namen, da koče postanejo polnilnice baterij za mobilne telefone – nekatere tega niti ne omogočajo.
Že 55 planinskih koč ima vgrajene čistilne naprave, na PZS pa ste ocenili, da bi za celovito rešitev problemov z oskrbo vode in s čiščenjem odpadne vode potrebovali manj kot šest milijonov evrov. Na kakšen način lahko pridete do tega denarja?Prašnikar: Največja težava za dogovarjanje z državo je to, da PZS nima resornega ministrstva in zato nimamo pravega sogovornika glede potreb po planinski infrastrukturi, ki privabi na leto v slovenske gore 1,7 milijona obiskovalcev. Obiskovanje gora ustvarja močne širše družbene učinke ter pomembne učinke v gospodarstvu. Neposredni ekonomski učinki izhajajo iz opravljanja gostinske dejavnosti in nočitev v planinskih kočah, pa tudi drugih aktivnosti. Veliko večji pa so posredni ekonomski učinki. Rezultati letošnje študije Inštituta za ekonomska raziskovanja kažejo, da lahko planinstvu pripišemo letno 14,8 milijona evrov neposrednih ekonomskih učinkov, posrednim učinkom, ki izhajajo iz vplivov, ki jih ima obstoj planinske infrastrukture in možnost planinarjenja v Sloveniji, pa bi lahko pripisali 131 milijonov evrov.
Torej bi se državi obrestovalo vložiti v infrastrukturo?Dretnik: Celovita obnova sistemov za oskrbo planinskih koč s pitno vodo in za čiščenje odpadne vode v višini manj kot 6 milijonov evrov je v primerjavi z omenjenimi ekonomskimi učinki malenkostna in lahko se le čudimo, da pri naših prizadevanjih povsod naletimo na gluha ušesa. Kanček upanja nam daje ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je obljubilo, da bo preučilo možnosti, da bi prek določenih razpisov omogočili sredstva za energetske in okoljske izboljšave. Hkrati bomo ob koncu projekta spet apelirali na ministrstvo za infrastrukturo, da se omogoči dostop do nepovratnih sredstev Eko sklada tudi neprofitnim organizacijam, kot so planinska društva.
V PZS izvajate tudi ozaveščanje mladih o delovanju planinskih koč in njihovem okoljskem vplivu.Prašnikar: Mladim poskušamo tudi s pomočjo Eko sklada predstaviti energetske in okoljske značilnosti planinskih koč, vplive, ki jih imajo koče na okolje, in hkrati možnosti, da so ti vplivi čim manjši. Na tridnevnem ekopohodnem taboru smo z dijaki in s študenti obiskali štiri planinske koče v Karavankah. Ti mladi lahko kot člani širijo znanje v svojih planinskih društvih, ki imajo tudi koče. Med poletnimi planinskimi tabori je pet skupin mladih obiskalo planinske koče, pogovarjali so se o njihovem delovanju, energetskih in okoljskih značilnostih in izboljšavah. Trenutno poteka natečaj, s katerim spodbujamo društva, da obravnavajo planinske koče in ustvarijo izdelke na temo energetske in okoljske učinkovitosti koč. Nagrajenim skupinam bomo omogočili izlet z ogledom planinske koče. Jeseni smo izdali zgibanko Kako planinska koča vpliva na okolje, ki z ilustracijami nazorno prikazuje delovanje koč in njihov vpliv na okolje – skozi prizmo odpadkov, odpadne vode, hrupa in onesnaženja zraka – in osnovnošolcem podaja preprosta navodila, kako lahko kot obiskovalci zmanjšamo vpliv koče na okolje.
