Francoska vlada se je s predsednikom Emmanuelom Macronom danes sestala na kriznem zasedanju. Govorilo se je o mogoči razglasitvi izrednega stanja, celo o policijski uri, potem ko so nasilni protestniki v Parizu že tretjo soboto zapored požigali avtomobile, ropali trgovine in izložbe ter uničevali restavracije in banke. Spet je prišlo do spopadov s policijo, ki je s solzivcem in vodnimi topovi najbolj branila območje okoli predsedniške palače. Protestnikov, ki se imenujejo rumeni jopiči, je bilo 6000, a polovica razbijačev s skrajne desnice in skrajne levice. Oblasti so nadnje poslale 5000 policistov. Tokrat je bilo še huje kot 24. in 17. novembra, menda najhuje po uporih v predmestjih leta 2005. Po podatkih policije je bilo v Parizu okoli 150 ranjenih, od tega 23 policistov, okoli 400 urbanih gverilcev pa priprtih.

Visoka javna podpora protestom

Po podatkih notranjega ministrstva je po vsej Franciji protestiralo 135.000 rumenih jopičev. Zunaj Pariza so večinoma protestirali mirno, spet največkrat z blokadami cest. Protesti proti davkom, zlasti na gorivo, so vse bolj združeni tudi z zahtevo, naj Macron, ki vztraja pri januarskem povišanju davka na dizel za 6,5 stotina, odstopi. Rumeni jopiči menijo, da se kot predstavnik bogate elite požvižga na težave nižjih slojev, ki se zlasti na podeželju, kjer ni dobro urejenega javnega transporta, zaradi vse dražjega goriva čedalje težje prebijejo do konca meseca.

Ankete kažejo, da gibanje podpira od 75 do 85 odstotkov Francozov. Večina jih tudi meni, da so se razbijači samo vtihotapili v gibanje rumenih jopičev, ki se je rodilo iz upora proti temu, kar se je v državi nabiralo v zadnjih treh desetletjih z vse večjimi davki, pri čemer pa je Francija ena najbolj socialnih držav na svetu (vrtci so na primer zastonj). Ekološki davek na gorivo je bil tako le kaplja čez rob. Gre tudi za upor podeželske Francije, ki meni, da jo Macron pušča vnemar. Slednji je sicer hotel okrepiti gospodarstvo z ukrepi v davčni politiki, ki se zdijo krivični.

Prišel je en in ostal anonimen

Vlada je ves teden upala, da gibanje slabi in da v Parizu 1. decembra ne bo tako hudih neredov kot 24. novembra. Macron, ki zaradi tega socialnega upora izgublja ugled velikega evropskega politika, je poskušal pomiriti rumene jopiče z izjavami, da so njihove zahteve legitimne in da bo morda ob naraščanju cen nafte na svetovnem trgu znižal davke na gorivo.

Predvsem si v vladi želijo, da bi se lahko začeli pogovarjati z rumenimi jopiči. V petek je premier Edouard Philippe povabil na pogovore osem najbolj znanih in uglednih predstavnikov rumenih jopičev, a prišla sta samo dva, pa še potem se eden ni udeležil pogovora, ker je zahteval snemanje, kar je premier zavrnil. Tako se je z njim pogovarjal samo eden, ki je hotel ostati anonimen, ker naj bi mu kot izdajalcu stregli po življenju. Danes je pozive k pogovorom ponovil Macron.

Zdi pa se, da bi moral pomiriti Francoze s podobnim pomembnim ukrepom, kot je bil med nemiri v Franciji leta 1968 velik dvig plač. Morda bi se moral lotiti velike davčne reforme, ki bi omogočila odpravo ekološkega davka na gorivo in morda ponovno vzpostavitev davka na dividende. S tem bi pokazal, da ni branitelj koristi bogate elite. Se pa mudi, ker se bodo cene elektrike kmalu zvišale, januarja pa bo prišlo do pomembne spremembe pri pobiranje davka na dohodek, kar bi marsikdo lahko razumel kot nov ukrep v škodo nižjih in srednjih slojev.