Ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Xi Jinping sta se v soboto ob robu vrha skupine G20 v Buenos Airesu dogovorila, da državi 90 dni ne bosta vzpostavili novih carin druga proti drugi. Zvišanje carin z 10 na 25 odstotkov za 200 milijard kitajskih proizvodov tako ne bo začelo veljati s 1. januarjem, kot so dotlej grozile ZDA. Bo pa začelo veljati z začetkom marca, če dotlej ne bo dogovora. S tem si želita strani omogočiti dodaten čas za pogajanja.
ZDA Kitajsko obtožujejo nepoštenih trgovinskih praks ter kraje intelektualne lastnine in zahtevajo korenite spremembe v njenem poslovnem modelu. Uradni Peking obtožbe zavrača, kitajski zunanji minister Wang Yi pa je po srečanju Xija in Trumpa dejal: »Načelni dogovor je preprečil dodatno širjenje gospodarskih napetosti med državama in je odprl nov prostor za sodelovanje, ki bo obema v korist.«
Reševanje 44 milijard dolarjev vrednega prevzema
V naslednjih treh mesecih bodo torej skušali doseči rešitev nastalih problemov. Reševali ne bodo le carin, ampak tudi vprašanja zaščite intelektualne lastnine in avtorskih pravic, vprašanja drugih trgovinskih ovir pa tudi vprašanja kibernetskega kriminala. Kitajska se je po navedbah Bele hiše tudi strinjala, da bo povečala uvoz za zmanjšanje trgovinskega neravnovesja. To naj bi se zgodilo zlasti na področjih kmetijstva in energetike. Peking je po informacijah Bele hiše tudi pristal, da še enkrat preuči namero ameriškega podjetja Qualcomm, največjega proizvajalca čipov za pametne telefone, da prevzame nizozemsko podjetje NXP Semiconductors. Ta 44 milijard dolarjev vreden posel je julija propadel, ker kitajska agencija za varstvo konkurence ni dala soglasja za prevzem, ki je bil nujen, ker obe podjetji znaten del posla opravita na kitajskem trgu. Analitiki so to ocenili za največjo žrtev trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko.
Muke s sklepno izjavo
Voditeljem skupine G20 je na koncu uspelo sprejeti sklepno izjavo, a so za to sprejeli veliko kompromisov. Dogovorili so se za reformo Svetovne trgovinske organizacije, za kar se zavzemajo Trump in nekatere evropske države. Iz sklepne izjave so zaradi vztrajanja Washingtona vrgli omenjanje protekcionizma, prav tako beguncev in migracij. Države podpisnice pariškega podnebnega sporazuma so se ponovno zavezale k njegovemu uresničevanju, toda v naslednji točki sklepne izjave (vseh je 31) so izrecno zapisali, da ZDA ponovno poudarjajo svoj umik iz sporazuma in da bodo za gospodarsko rast izrabljale vse razpoložljive vire energije »ob hkratni skrbi za okolje«.
Vodenje G20 v prihodnjem letu prevzema Japonska, leta 2020 pa Savdska Arabija. Njen voditelj Mohamed bin Salman tokrat zaradi obtožb o naročilu umora novinarja Džamala Hašokdžija ni bil priljubljen sogovornik, dokler so bile vklopljene kamere, brez njih pa se je z njim srečalo več voditeljev. Vprašanj glede Ukrajine in Jemna v sklepni deklaraciji ni, so pa o njih govorili ob robu srečanja.
