Mehiški predsednik Enrique Pena Nieto po šestih letih danes odhaja s položaja. Petinšestdesetletnemu Andresu Manuelu Lopezu Obradorju zapušča državo v nezavidljivem stanju: čeprav ekonomske krize ni, gospodarska rast pada, javni dolg se povečuje, brezposelnost narašča, revščina je velika, nasilje pa dosega neslutene razsežnosti.
Lopez Obrador ali AMLO, kot mu pravijo Mehičani, je bil izvoljen 1. julija letos s 53,19 odstotka podpore oziroma s 30 točkami prednosti pred zasledovalcem. Njegova stranka Gibanje za nacionalni preporod (MORENA) v koaliciji z Delavsko stranko (PT) in Stranko socialnega srečanja (PES) ima v parlamentu absolutno večino, ki je domala izločila mehiške tradicionalne politične stranke. S tem političnim kapitalom kuje Lopez Obrador velike načrte in navdihuje ogromna pričakovanja. Njegovo geslo »za dobrobit vseh, najprej revnih« in njegovo navado iskanja konsenza volilcev pri vsaki pomembni politični odločitvi jemljejo njegovi nasprotniki kot dokaz, da je »populist«. Dejansko pa gre za levega socialdemokrata, ki se zavzema za alternativni model razvoja in politiko, ki ne pristaja na neoliberalno paradigmo.
»Ne more biti vlada bogata, narod pa reven«
Čas od izvolitve do prevzema mandata je AMLO izkoristil za priprave na začetek izvajanja svojega programa, predvsem pa je veliko potoval po državi, da bi se zahvalil volilcem in potrdil svoje obljube, rekoč, »ne bom vas razočaral«. Soočil se je tudi z realnimi mejami oblasti in spoznal, da ne bo mogoče vsega uresničiti. Njegov ekonomski in politični projekt je obsežen. Med drugim načrtuje z ustreznimi socialnimi programi in povečanjem zaposlovanja zmanjšati revščino, v kateri živi 38 odstotkov (okoli 50 milijonov) prebivalcev. Z državnimi in zasebnimi investicijami namerava začeti tri velike infrastrukturne projekte: majevski vlak za razvoj turizma, gradnjo železniške proge med obema oceanoma za prevoz blaga in storitev ter naftno rafinerijo v Tabascu. Ob tem zagotavlja: »Ne bomo uničevali narave, ne bomo onesnaževali zemlje, vode in zraka.«
Napovedal je prepolovitev plač predsednika, ministrov in drugih visokih državnih funkcionarjev ter poslancev in pravosodnih organov, saj po njegovem »ne more biti vlada bogata, narod pa reven«. Ukinil jim bo tudi privilegije, kot so zdravstveno zavarovanje brez omejitev pri zasebnih klinikah, vsakoletni nakup novega avta, blindirana vozila, osebni šoferji, prevozi s helikopterji in zasebnimi letali, dodatki k plači za očetovski in materinski dan. Prepovedal bo, da bi visoki funkcionarji ob vsakokratnem prevozu po mestu izdajali ukaze o zapori cest. Vladno palačo Los Pinos bo spremenil v kulturno ustanovo, naprodaj je že dal luksuzno predsedniško letalo, ki je stalo 218 milijonov dolarjev, njegova žena pa je zahtevala, da se ukine figura prve dame.
Največji izziv bo zmanjšanje nevzdržno razširjenega nasilja
Druga pomembna točka njegovega programa je boj proti korupciji in nekaznovanosti. Tega ne namerava spregledati niti sorodnikom, prijateljem ali članom stranke. V programu ima tudi ohranjanje večnacionalne države. Mehika se namreč uvršča med kulturno in biološko najbolj raznolike države na svetu. S tem namenom je ustanovil Nacionalni inštitut za domorodna ljudstva. Lopez Obrador zahteva, da se jim prizna spoštovanje ter zagotovijo enaki kulturni, ekonomski, politični in socialni pogoji, kot jih ima ostalo prebivalstvo.
Največji izziv zanj pa je pacifikacija države, v kateri je stopnja nasilja naravnost grozljiva in nevzdržna. Lani je bilo umorjenih 31.174 oseb, kar pomeni 25 umorov na 100.000 prebivalcev, letos pa naj bi celo dosegli rekordno število. Po oceni mehiškega nacionalnega sistema za javno varnost (SESSNP) je bilo v letih 2006 do 2016 ubitih najmanj 170.000 ljudi, po nekaterih drugih virih pa celo 250.000. Gre za težaven problem zločinskih tolp, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem drog in drugimi vrstami kriminala, kot so ugrabitve, napadi, ropi in nasilje nad ženskami, s katerim se bo skušal spopasti Lopez Obrador. Najprej namerava umakniti vojsko z ulic, saj se po njegovih besedah »proti nasilju ne moreš boriti s še več nasilja«. Kljub temu je pred dnevi napovedal ustanovitev nacionalne garde, ki jo bo sestavljalo 150.000 pripadnikov policije in vojske in bo delovala pod okriljem zvezne policije. Ob tem je dejal: »Bodite prepričani, da bodo spoštovali človekove pravice.« Stava je torej visoka, prepreke pa številne.
