Jutri se v poljskih Katovicah začenja štirinajstdnevna podnebna konferenca pod okriljem Združenih narodov, ki lahko pomembno vpliva na prihodnost globalnega podnebnega boja. Vrh, na katerem bo sodelovalo več kot 30.000 delegatov z vsega sveta, vključno z najvišjimi predstavniki vlad, je zadnji pred iztekom roka, ki si ga je 197 držav podpisnic pariškega podnebnega sporazuma leta 2015 postavilo za dogovor, kako ta sporazum leta 2020 začeti uresničevati v praksi. Rok za pripravo tehničnega priročnika s smernicami, modeli in pravili za uresničevanje zavez iz sporazuma poteče konec tega meseca.
Časovni in finančni pritiski
Do takrat morajo države določiti formulo, ki bo presegla različna izhodišča in interese, predvsem razvitih držav v primerjavi z državami v razvoju, in omogočila skupno akcijo za omejitev segrevanja ozračja na največ dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, oziroma še bolje za največ 1,5 stopinje. Pogajanja o tehničnem dogovoru potekajo že več kot dve leti in pol, napredek pa ni najbolj spodbuden.
Vseh detajlov dogovora tako udeleženci v Katovicah najverjetneje vendarle ne bodo dorekli, časovni pritisk pa pri tem ne bo edini krojil usode konference. Velik problem ostajajo finance. Razvite države so že na podnebni konferenci v Koebenhavnu leta 2009 manj razvitim državam obljubile sto milijard dolarjev letne pomoči za podnebno ukrepanje od leta 2020 naprej, a je ta podpora vse prej kot zagotovljena.
Manjkajo nekateri veliki onesnaževalci
Premalo ambiciozne so države podpisnice pariškega dogovora tudi pri nacionalnih načrtih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, saj njihove trenutne zaveze vodijo v tri do štiri stopinje toplejši planet do konca stoletja. Mnogi analitiki tako ocenjujejo, da vrh v Katovicah ne bo uspešen, če države na njem ne bodo pokazale tudi volje za odločnejše ukrepanje in zaostrile svojih ciljev zmanjševanja emisij.
Temno senco na konferenco medtem mečejo nekatere države, ki se odmikajo od pariškega dogovora. Prav ta teden se je organizaciji podnebne konference prihodnje leto odrekla Brazilija. Čeprav je svoj umik utemeljila s finančnimi razlogi, mednarodno javnost skrbijo grožnje novoizvoljenega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara z odstopom Brazilije od pariškega sporazuma. Ameriški predsednik Donald Trump je umik ZDA iz sporazuma napovedal že pred izvolitvijo na položaj oziroma takoj po njej. Med državami, ki sploh še niso podpisale pariškega sporazuma, kaj šele da bi ga ratificirale, pa so tudi velike povzročiteljice izpustov toplogrednih plinov Rusija, Iran in Turčija.
