Verjetno bi analize anket uporabnikov pokazale na nestrinjanje javnosti z obstojem zastaralnih rokov, ki jih nekateri spretno izkoriščajo. Pa z dovoljenimi in nedovoljenimi dokazi: če nas zanimata pravičnost in resnica, je dokaz lahko le pristen ali pa nepristen, ne more pa biti ne dovoljen. Nezadovoljnost izhaja verjetno tudi iz dolgotrajnih postopkov in iz dejstva, da kljub milijardnim gospodarskim in bančnim oškodovanjem še nimamo pomembnih zaključenih primerov, medtem ko so denimo islandski politiki in bančniki za te prestopke že v zaporih.

Gospod Kerševan je v intervjuju na RTV Slovenija pravilno povedal, da pravo ni matematika in da je možno in celo treba vključiti subjektivni, človeški faktor pri odločanju. To še kako razumem, vendar pa je ta individualni pristop lahko uporabljen bodisi za doseganje pravičnosti in resnice bodisi na drug način, za izreke formalnopravno sicer ustreznih sodb, ki pa niso pravične, niti ne izkazujejo resnice. Oboje imamo v praksi, zato bi bilo veliko bolje, če bi bilo pravo bližje matematiki ali pa bi bili sodniki pod bolj kakovostnim nadzorom.

Bojko Jerman, Dolsko