Poleg Petrola, GEN, GEN-I, Mercatorja in skupine HSE sta v prvi deseterici po ustvarjenih čistih prihodkih tako kot lani tudi dve farmacevtski skupini: Krka na šestem in Lek na osmem mestu. Med najboljših deset so se umestile tudi skupina Gorenje, ki je pristala na sedmem mestu, skupina Dilon na devetem in skupina Sij na desetem mestu.

Najbolj dobičkonosni sta bili farmacevtski skupini. Po čistem dobičku v letu 2017 prednjači skupina Krka, sledi ji Lek. Na tretjem mestu je po čistem dobičku skupina SDH, ki ji od četrtega do desetega mesta sledijo skupine Petrol, Liol Invest, LTH Castings, Adria Mobil, Luka Koper, Impol in Slovenske železnice.

Petrol z lanskim dobičkom postavil nov mejnik v poslovanju

Skupina Petrol je leta 2017 realizirala 4,5 milijarde evrov, kar je 17 odstotkov več kot leta 2016. EBITDA oziroma dobiček iz poslovanja pred amortizacijo, ki je bil realiziran v višini 159,6 milijona evrov, pa je postavil nov mejnik v poslovanju skupine Petrol. Čisti poslovni izid, ki se je v letu 2017 ustavil pri dobrih 81 milijonih evrov, je bil 12 odstotkov višji kot leto prej.

Dobre poslovne rezultate so dosegli s prodajo 3,4 milijona ton proizvodov iz nafte, kar je 5 odstotkov več kot v letu 2016. Pomemben segment Petrolovega poslovanja predstavlja prodaja trgovskega blaga, leta 2017 so realizirali 538,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je sedem odstotkov več kot leta 2016.

Kot kaže poročilo o poslovanju v prvih devetih mesecih leta 2018, skupina Petrol tudi letos nadaljuje uspešno poslovanje. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so ustvarili 3,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. EBITDA pa je znašal 124,1 milijona evrov, kar predstavlja odstotek več kot v prvih mesecih leto prej.

GEN se je povzpel za šestnajst mest

Skupina GEN se je po celotnih prihodkih z 18. mesta v letu 2016 povzpela za šestnajst mest in tako z več kot 2,4 milijarde v letu 2017 pristala na drugem mestu. Leto 2017 so zaključili z 29,4 milijona čistega dobička, kar je, kot so zapisali v letnem poročilu, več od načrtovanega. Rezultat je sicer osem odstotkov nižji kot v letu prej, vendar je bil del rezultata v letu 2016 povezan z enkratnimi učinki prehoda na izdelavo konsolidiranih računovodskih izkazov po MSRP. Poslovno uspešnost leta 2017 dokazuje izid iz poslovanja (EBIT), ki je bil 133 odstotkov višji kot leta 2016. Za razvoj in raziskave ter investicije in naložbe pa so lani namenili 88,7 milijona evrov.

Na tretjem mestu lestvice 50 najuspešnejših poslovnih skupin za leto 2017 po ustvarjenih prihodkih najdemo tako kot leto prej skupino GEN-I, ki je lani z 2,3 milijarde evrov prometa prvič presegla dve milijardi evrov prihodka., kar je skoraj 50-odstotni porast v primerjavi z letom 2016. Z nekaj manj kot 13,5 milijona evrov čistega dobička pa je primerljivi predlanski izid presegla za 84 odstotkov.

Krka lani povečala dobiček za več kot 40 odstotkov

Na vrhu lestvice najuspešnejših 50 skupin po čistem dobičku kraljuje farmacevtska skupina Krka. Leto 2017 je zaključila s 152,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 40,7 odstotka več kot predlani. Prihodki od prodaje pa so porasli za 7,8 odstotka na 1,27 milijarde evrov.

Skupina je dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) lani povečala za 43,4 odstotka, na 306,6 milijona evrov, dobiček iz poslovanja (EBIT) pa za 62,3 odstotka, na 198,7 milijona evrov.

Od skupnih prihodkov od prodaje na trgih zunaj Slovenije je skupina prodala za 1,18 milijarde evrov izdelkov in storitev. Prodajno največja regija je bila vzhodna Evropa, kjer je prodaja porasla za 17 odstotkov, na 388,2 milijona evrov, kar je bila tudi najvišja rast med Krkinimi prodajnimi regijami. V Rusiji, ki ostaja Krkin ključni in največji posamični trg, so prodali za 270,9 milijona evrov izdelkov in dosegli 20-odstotno rast. V srednji Evropi so prodajo povečali za šest odstotkov, na 303,6 milijona evrov, v zahodni Evropi za en odstotek, na 286,1 milijona evrov, v jugovzhodni Evropi pa za šest odstotkov, na 160,9 milijona evrov.

Z uspešnim poslovanjem pa nadaljujejo tudi v tem letu. Vsi ocenjeni kazalniki poslovanja v prvem devetmesečju 2018 so boljši kot v enakem obdobju lani, dobiček iz poslovanja skupine Krka znaša 163,8 milijona evrov, kar je 10 odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju, s 120,8 milijona evrov pa je bil prav tako 10 odstotkov večji čisti dobiček. V prvih devetih mesecih tega leta je Krka prodala za 971,9 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Povezovanje v skupine prinaša večje sinergije

Nekaj podjetij, ki tvorijo poslovne skupine, smo povprašali o prednostih takšnega poslovanja. Kot zatrjujejo, pričujoča organiziranost ne glede na panogo v prvi vrsti prinaša večje sinergije znotraj finančnih, proizvodnih, nabavnih in prodajnih procesov. Pri podjetjih, ki imajo svoje družbe tudi v tujini, pa bi veljalo izpostaviti tudi lažjo dostopnost trga.

»V primeru večjih poslovnih sistemov, se pravi, kadar gre za več proizvodnih lokacij, veliko število zaposlenih, mednarodno poslovanje, prinaša delovanje podjetij v skupini, seveda ob primernih učinkovitih praksah upravljanja, bistveno večje prednosti in koristi, kot če bi bilo to poslovanje decentralizirano. Z vidika posameznih organizacijskih oziroma proizvodnih enot je slabost tovrstnega delovanja nedvomno v manjši samostojnosti in s tem daljšem času odločanja ter običajno manjši prilagodljivosti. Po drugi strani pa slednje posameznim organizacijskim enotam, večjim in manjšim, omogoča večjo osredotočenost na ključnih funkcijah, kot je optimizacija proizvodnih procesov in proizvodnega miksa, hkrati pa tudi večjo stroškovno učinkovitost,« pravi Mitja Kolbe, direktor za razvoj poslovanja in strategijo iz skupine Sij, v katero je povezanih 26 podjetij, od tega jih je 14 v tujini. Skupina je danes največja vertikalno integrirana metalurška skupina v Sloveniji, ki deluje po načelih krožnega gospodarstva. Največ prihodkov ustvarijo s proizvodnjo jekla, ta pa je, pravi Kolbe, smiselno povezana s preostalimi poslovnimi področji – od zbiranja in prodaje jeklenega odpadka do distribucije jekla in njegove predelave v končne izdelke. »Iz takšne organiziranosti od leta 2007 dalje, takrat je skupina štela zgolj osem družb, izvira tudi povečanje števila podjetij, ki sodelujemo v metalurški dejavnosti skupine Sij.«

Boljše obvladovanje tveganj in boljši nadzor

Pri skupini Impol, ki šteje 27 družb, od tega jih 10 deluje v tujini, menijo, da je pri povezovanju podjetij v poslovno skupino, ključna skladnost poslovanja podjetij s poslanstvom skupine in priložnost, da se ustvarjajo sinergijski učinki prek povezovanja. »V skupini Impol se večji delež podjetij ukvarja z isto oziroma dopolnilno dejavnostjo. Izjema so manjše družbe, ki ponujajo predvsem podporo poslovanju na različnih področjih,« pravi Nina Potočnik iz Impola in dodaja, da so družbe, ki delujejo v skupini, postavljene tudi pred določene izzive. Ti se pojavljajo na področju poenotenja politik, pričakovanj, postopkov in procedur, usklajevanja delovanja, transparentnega prenosa informacij in gradnje pripadnosti v skupino.

Pri Gorenju ocenjujejo, da čeprav se situacije od primera do primera razlikujejo, je predvsem z vidika obvladovanja tveganj bolje, da so družbe povezane v poslovno skupino. »Centralizacija poslovnih dejavnosti oziroma s tem povezovanje v poslovno skupino nedvomno prinaša boljše obvladovanje tveganj ter boljši nadzor, preglednost in primerljivost med poslovanjem posameznih družb,« pravi Mateja Celin iz Gorenja in dodaja, da pri odločitvi, katere družbe povezati v poslovno skupino, izhajajo predvsem iz narave poslovnih aktivnosti. V Skupini Gorenje, ki združuje 100 podjetij, od tega jih je 77 v tujini, obstaja glavna delitev na družbe iz temeljnih (proizvodnja in prodaja) in temeljnih dejavnosti. Večina družb v skupini Gorenje izhaja iz njihove osnovne dejavnosti.