»Tolikšen presežek v letošnjem letu je posledica enkratnega povračila zadržanih sredstev iz proračuna EU, ki smo jih že porabili v pretekli finančni perspektivi 2007-2013, ter višjih nedavčnih prihodkov na račun enkratnega priliva iz naslova dividend NLB,« so pojasnili na ministrstvu.
Prihodki državnega proračuna so v 10 mesecih dosegli 8,22 milijarde evrov, kar je 12,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
K tej rasti je velik delež prispevala rast davčnih prihodkov in prihodkov od prejetih sredstev EU. Slednji so se zvišali za skoraj 100 odstotkov na 555 milijonov evrov. Nedavčni prihodki so narasli za 32,5 odstotka na 807,3 milijona evrov. Oktobra je država od NLB prejela za 270,6 milijona evrov dividend, ki vključujejo tudi dobičke iz preteklih let.
davčni dohodki višji za 6,1 odstotka
Prejete dividende NLB vrednotijo kot enkraten priliv, ki ne pomeni trajnega dviga nedavčnih prihodkov. Poleg tega je v bilancah sektorja država treba obračunati t. i. superdividende, v okviru katerih se morajo zadržani dobički preteklih let odšteti od celotnih vplačil tekočega leta in tako le deloma vplivajo na končni rezultat letošnjega leta, so pojasnili na ministrstvu.
Davčni prihodki so se od januarja do oktobra glede na enako lansko obdobje povečali za 6,1 odstotka na 6,79 milijarde evrov. Priliv davka na dodano vrednost se je povečal za 7,2 odstotka na 3,09 milijarde evrov. Priliv trošarin je bil z nekaj manj kot 1,30 milijarde evrov za 1,6 odstotka nižji.
Odhodki proračuna so v prvih 10 mesecih znašali 7,48 milijarde evrov, s čimer so bili za 2,3 odstotka višji kot v lanskem obdobju. Tekoči odhodki so bili nižji za 0,7 odstotka in so znašali 2,48 milijarde evrov, med temi so bili odhodki za obresti nižji za 10,7 odstotka, znašali so 800,1 milijona evrov.
Samo oktobra so prihodki državnega proračuna dosegli 1,07 milijarde evrov, odhodki okoli 673 milijonov evrov.
»Ob koncu leta bo presežek po pričakovanjih nižji kot ob koncu oktobra, saj se tako investicijska aktivnost ministrstev kot tudi vsa druga izplačila v zadnjih mesecih leta krepijo,« pravi ministrstvo.
Presežek ne predstavlja trajnega pozitivnega stanja
Presežek po denarnem toku bo predvidoma znašal približno 500 milijonov evrov, kar pa ne pomeni trajnega pozitivnega stanja, ker gre za vpliv dveh enkratnih dogodkov (zadržani dobički in povračilo sredstev za že nastale odhodke). Prav tako ne bo pomembno vplival na bilanco sektorja država (po metodologiji ESA), za katero ocenjujejo, da bo ob koncu leta 2018 dosegla blizu 0,5 odstotka BDP presežka.
Skupni javnofinančni prihodki so v 10 mesecih dosegli 15,28 milijarde evrov, kar je 10,1 odstotka več kot v lanskem obdobju. Davčni prihodki so se zvišali za 6,6 odstotka na 13,35 milijona evrov, nedavčni prihodki za 25,7 odstotka na 1,19 milijarde evrov. Tolikšna rast slednjih je posledica priliva dividend NLB.
Javnofinančni odhodki so bili s 14,44 milijarde evrov za 5,1 odstotka višji kot v lanskih prvih 10 mesecih. Odhodki za plače in prispevke so se zvišali za 5,1 odstotka na 3,44 milijarde evrov, izdatki za blago in storitve za 5,4 odstotka na 2,06 milijarde evrov.
Presežek v javnih financah je tako dosegel 834,6 milijona evrov.