Nemški finančni minister in podpredsednik vlade Olaf Scholz, sicer socialdemokrat, je v svojem govoru na berlinski univerzi Humboldt o prihodnosti Evrope predlagal, da bi se Francija v prid Evropski uniji odpovedala svojemu stalnemu sedežu v varnostnem svetu ZN. Ta privilegij s pravico veta imajo že od leta 1945 ZDA, Rusija, Kitajska (v letih 1949–1971 namesto nje Tajvan), Velika Britanija in Francija.
»Če hočemo, da bodo Evropsko unijo jemali resno, mora EU govoriti z enim samim glasom v varnostnem svetu Združenih narodov (…) Srednjeročno bi tako lahko francoski stalni sedež v VS ZN spremenili v stalni sedež EU,« je dejal Scholz na več kot dvesto let stari berlinski univerzi. »V zameno za to bi bil ves čas predstavnik EU pri Združenih narodih iz Francije. Jasno pa mi je, da bo za to treba še prepričati Pariz.«
Odziv na Macronove reformne predloge
V resnici ideja ni nova in Scholz je pravzaprav izhajal iz programske točke nemške vladne koalicije, naj EU dobi svoj stalni sedež v varnostnem svetu. Upošteval pa je novo situacijo, ko je po brexitu Francija ostala edina članica EU s stalnim sedežem in pravico veta v VS ZN.
Na neki način je Scholzev govor tudi odziv na francoske očitke, da Nemčija nima nobenih predlogov glede evropskega projekta. Sploh so mnogi v Franciji zaradi dolgotrajnih pogajanj o reformi evrskega območja dobili vtis, da Scholz tako kot njegov predhodnik Wolfgang Schäuble (CDU) ovira tesnejše povezovanje evrskih držav, kot ga zahteva francoski predsednik Emmanuel Macron. A v tem svojem govoru je Scholz izrazil optimizem glede reform evrskega območja in dal je vedeti, da se strinja z Macronovimi predlogi, na primer o tem, da se ustvari proračun evrskega območja. Vendar se finančni ministri ne strinjajo prav o nobeni reformi.
Scholz se je tudi zavzel za Evropo, ki bi bila sposobna ukrepati v svetovni politiki. Zato je dolgoročno in kot vizijo podprl Macronov predlog o skupni vojski. V tem kontekstu je govoril o tem, da bi Francija morala prepustiti uniji svoj stalni sedež v varnostnem svetu ZN.
Naredili so se Francoze
Na odzive Francozov ni bilo treba dolgo čakati. Gérard Araud, nekdanji francoski predstavnik v varnostnem svetu, zdaj pa veleposlanik v ZDA, je na primer na twitterju iskreno obžaloval, da je takšna ideja neizvedljiva: »Pravno to ni mogoče, ker je nasprotno listini Združenih narodov. To listino bi bilo politično nemogoče spremeniti.«
Na francoskem zunanjem ministrstvu se jim je očitno zdelo za malo, da bi se odzvali na Scholzev predlog. Omenili so samo, da se Francija zavzema za reformo varnostnega sveta, tako »da bi vanj kot stalne članice prišle Nemčija, Japonska, Brazilija, Indija in dve afriški državi«, in dodali, da »Francija izpolnjuje vse odgovornosti, ki izhajajo iz stalnega mandata in so povezane s pravico veta. Ko izražamo naša nacionalna stališča, vedno upoštevamo tudi vsa evropska stališča«.
Predlog o tem, da bi bila EU stalna članica varnostnega sveta s pravico veta namesto Francije in Velike Britanije, se redno pojavlja vsakih nekaj let, a nikoli ni realnih možnosti za njegovo uresničitev. Scholz najbrž poskuša predvsem zablesteti kot politik, ki razmišlja širokopotezno.
