V Sloveniji imamo najmanjšo umrljivost novorojenčkov v EU, je pokazalo ta teden objavljeno evropsko poročilo o perinatalnem zdravju v letu 2015. Tudi delež carskih rezov je pri nas med manjšimi, delež debelih nosečnic pa je drugi najmanjši v EU. Ugodni so tudi drugi analizirani kazalniki, kar kaže, da je slovenska perinatologija – skrb za nosečnice, novorojenčke, obporodna in poporodna dejavnost – med najboljšimi v Evropi.
Razlog za dobre rezultate so kakovostno primarno, sekundarno in terciarno varstvo nosečnic in porodnic ter zgodnji začetek zbiranja statističnih podatkov v ginekologiji (leta 1987) in njihova analiza. To omogoča, da neugodna odstopanja zgodaj zaznajo in ukrepajo, je ob predstavitvi poročila povedala dr. Nataša Tul Mandić. Predstojnik porodnišnice UKC Ljubljana mag. Gorazd Kavšek dodaja še prednost Slovenije, da je ginekologija zelo dostopna zdravstvena storitev, na voljo brez napotnice.
V poročilu Euro-Peristata zbirajo deset temeljnih in 20 priporočenih kazalnikov, je povedal dr. Ivan Verdenik, ki se na Ginekološki kliniki ukvarja z zbiranjem statističnih podatkov. Predstavljamo nekaj najpomembnejših.
Mrtvorojenost
Skoraj vse evropske države imajo stopnjo mrtvorojenosti otrok med 2,5 in 4,5 na tisoč rojstev po 24. tednu nosečnosti. Večinoma se je mrtvorojenost v zadnjih petih letih malenkost zmanjšala. V Sloveniji je leta 2015 znašala tri na tisoč rojstev.
Neonatalna umrljivost
Slovenija ima najmanjšo umrljivost novorojenčkov v Evropi: ta znaša 0,7 umrlega novorojenčka na tisoč živorojenih. Neonatalna umrljivost v EU znaša od 0,7 do 4,4 na tisoč živorojenih. Velika je v manj razvitih državah (Bolgarija, Romunija) ter v razvitih državah, v katerih splav zaradi prirojenih nepravilnosti ni dovoljen (Irska, Malta) in tako več otrok z anomalijami umre kmalu po rojstvu.
Umrljivost dojenčkov
Ta kazalnik zajema vse smrti otrok od rojstva do dopolnjenega prvega leta. Je zelo povezan s kakovostjo zdravstva, socialnimi neenakostmi, deprivilegiranimi skupinami… V večini držav umrljivost dojenčkov upada. Največja je v Romuniji, Bolgariji in Severni Irski. V Sloveniji znaša 1,7 na tisoč živorojenih, kar je drugi najboljši rezultat (za Islandijo).
Porodna teža
Delež otrok z majhno porodno težo (pod 2500 gramov) je dejavnik tveganja za slabih izidov pri otrocih. Ta delež se med državami precej razlikuje – od 4,2 odstotka do dobrih deset odstotkov. V Sloveniji je v sredini in znaša 6,4 odstotka. Podatek o pretežkih otrocih (nad 4500 gramov) pa po navadi kaže, da je imela ženska nosečniški diabetes, ki ni bil ustrezno obravnavan. Slovenija nima velikega deleža takih otrok.
Starost ob rojstvu otroka
Prezgodnji porodi so glavni razlog za veliko večino slabih izidov (bolezni, mrtvorojenost, umrljivost novorojenčkov, intenzivna nega). Razlike med državami so precejšnje, od 5,4 pa do 12 odstotkov. Odstopajo Ciper in Grčija (navzgor) ter baltiške in skandinavske države (navzdol). Slovenija s 7,0 odstotka ne odstopa od povprečja.
Maternalna umrljivost
Umrljivost mater je na srečo tako redek dogodek, da ga v Evropi med državami ni mogoče primerjati po posameznih letih, ampak primerjave izvedejo na petletno obdobje (2011–2015). Skoraj v vseh državah je umrljivost mater znašala manj kot deset na 100.000 porodov, v Sloveniji 5,7. To pomeni, da je pri nas zaradi posledic nosečnosti in poroda umrla ena ženska na leto. To je bolje kot pred petimi leti, ko je znašala kar 14,7 na 100.000.
Mnogoplodnost
Večplodna nosečnost pomeni dodatno tveganje zapletov v nosečnosti in pri novorojenčkih. Pogostejša je pri starejših materah, še posebno pa pri postopkih zdravljenja neplodnosti. V večini držav je delež večplodnih nosečnosti okoli 14 na tisoč, medtem ko v Sloveniji dosega skoraj 20 odstotkov. To je posledica izjemno dostopnih postopkov umetne oploditve. Če ne bi bilo zdravljenja neplodnosti s postopki umetne oploditve, bi bil delež večplodnoh nosečnosti v državah približno enak.
Starost mater
Tako najstniška nosečnost pred 20. letom kot nosečnost po 35. letu nista optimalni. Najstniških nosečnosti v Sloveniji skorajda ni. V večini držav je delež teh nosečnosti zanemarljiv, z izjemo Bolgarije, Romunije, Madžarske in Slovaške. Mnogo večji problem predstavljajo nosečnosti po 35. letu. Delež teh je v večini držav nad 20 odstotkov, ponekod (Irska, Italija, Španija) pa že blizu 35 odstotkom, kar pomeni, da je tretjina nosečnic starejših od 35 let. Delež »starih« nosečnic povsod raste. Tudi v Sloveniji se je povečal s 16 na 18,7 odstotka.
Kajenje
Pri nas je med nosečnostjo kadilo devet odstotkov žensk, kar je v povprečju. V nekaterih državah, kjer je bil ta delež že majhen, je upadel še bolj, na tri odstotke (na Norveškem in Švedskem). To pomeni, da se lahko tukaj še veliko naredi, na primer s programi za opuščanje kajenja med nosečnicami.
Indeks telesne mase
Težave imajo lahko nosečnice z indeksom telesne mase nad 30, takih je pri nas desetina. Njihov delež se povečuje povsod po Evropi, tudi pri nas. V nekaterih državah je debelih že četrtina nosečnic.
Carski rez
Stroka že dolgo opozarja na neugodne posledice prevelikega deleža carskih rezov, a ta kljub vsemu narašča v večini držav. V letu 2015 je delež znašal od 16 do 56 odstotkov. V nekaterih državah z velikim deležem carskih rezov število teh posegov še narašča (Ciper, Poljska, Luksemburg, Romunija), drugje je manjši in se še zmanjšuje (Finska, Danska, Norveška). Večina držav z majhnim deležem carskih rezov (pod 25 odstotkov) ima odlične rezultate pri skrbi za nosečnice in novorojenčke. V Sloveniji se je delež carskih rezov od leta 2010 do 2015 povečal z 19 na 21 odstotkov. V primerjavi z evropskim povprečjem izstopa pogostejši carski rez pri ženskah s predhodnim carskim rezom. Gorazd Kavšek je povedal, da so že pred tremi leti prepoznali problem naraščanja carskih rezov pri nas in naredili posebno klinično pot, ki naj bi številke obrnila navzdol. Upajo, da se bo to odrazilo v prihodnjih statističnih poročilih.
