V največji sodni dvorani mariborskega okrožnega sodišča je danes odmevala mandarinska kitajščina. Na zatožno klop so sedli štirje državljani Republike Kitajske iz Tajvana: Chung Chen Wei, Huang Tsun Siao, Hsu Tzu Hsiang in Hong Peng Syuan. Kriminalisti so jih aretirali osemnajstega januarja, poleg njih tudi tri naše državljane, brata Allena in Tomislava Cveka ter njunega očeta Josipa Cveka. Z izjemo zadnjega, ki mu tožilstvo očita (le) pomoč pri kaznivem dejanju, so vsi v priporu.

Obtožnico proti sedmerici zastopa tožilka Darja Šlibar. Očitke, v katerih brata Cvek in Tajvance bremeni hudodelskega združevanja in trgovine z ljudmi, za kar je predpisana kazen od treh do petnajstih let zapora, je spisala na 350 straneh. Obsežni kazenski spis so dodelili sodniku Boštjanu Polegeku, ki se bo s primerom še dolgo ukvarjal, saj tožilka danes na predobravnavnem naroku od nobenega obtoženega ni »iztisnila« priznanja. »Nisem kriv,« so izjavili drug za drugim.

Lagali, da so sodniki, tožilci…

Organizirani kriminalni posel so odkrili policisti mariborske policijske uprave, očitana trgovina z ljudmi pa se ne nanaša na zlorabo prostitucije, kot je običajno pri tem kaznivem dejanju, temveč na telefonske goljufije. Kriminalistična preiskava je pokazala, da so osumljeni slovenski državljani skupaj s sostorilci azijskega rodu na različnih lokacijah na območju Slovenije in Hrvaške od novembra 2015 najemali vile, v njih vzpostavili nezakonite klicne centre z namenom goljufanja v mednarodnem telefonskem prometu, v njih pa zaprli vsaj 63 ljudi iz Kitajske oziroma Tajvana, ki so jih v Evropo zvabili pod pretvezo, da bodo z delom lahko odplačali svoje dolgove. Vendar se to ni zgodilo. Obtoženi so jih prisilili v goljufanje in jih dobesedno zasužnjili, zatrjuje tožilstvo. Prepovedali so jim izhode, odvzeli dokumente in mobitele, dali so jim le osnovo za preživetje in jih ustrahovali, da bodo v primeru neposlušnosti prikrajšani oni in njihove družine.

Kot izhaja iz obtožnice, je bil modus operandi naslednji. Žrtve trgovine z ljudmi, ki so bile primorane klicati na Kitajsko, so se tarčam predstavljale za policiste, sodnike in tožilce in jim napletale, da so na njihovih mobilnih telefonih odkrili vsebine, zaradi katerih se lahko gre v zapor. Pod pretvezo, da jih kličejo zato, da bi jim pomagali, so jim tako predlagali, da jim v zameno za plačilo lahko trajno izbrišejo sumljive podatke s telefonov.

Minimalne kazni za obtožene previsoke

Z obsežnega seznama ljudi, ki so bili tarče goljufij, je klicateljem nasedlo enajst imen. Naivneži so iz strahu pred zaporom v Evropo skupaj nakazali okoli 370.000 evrov. Od tega je največji delež pripadel Allenu Cveku, zatrjuje tožilstvo. Z bratom Tomislavom je bil v hudodelski združbi zadolžen za iskanje lokacij in vzpostavitev klicnih centrov, dostavo hrane in pijače, odvažanje odpadkov in organizacijo prevoza žrtev trgovine z ljudmi z letališča. Prevoze pa naj bi bil opravljal njun oče Josip Cvek. Chung Chen Wei, Huang Tsun Siao, Hsu Tzu Hsiang in Hong Peng Syuan so po navedbah tožilstva organizirali in nadzirali delo znotraj klicnih centrov, ki so jih vzpostavili v Mariboru, Ljubljani, Tržiču, Radomljah, na Vrhniki in v Zagrebu.

Ko je tožilka Darja Šlibar obtoženim razkrila, kakšno kazen bo predlagala zanje, če krivdo priznajo po hitrem postopku, so njeno ponudbo prav vsi ocenili za pretirano, čeravno so bili njeni predlogi na spodnji meji predpisane kazni. Ponudba za štiri obtožene tujce je bila tri leta in dva meseca zapora ter izgon iz naše države za pet let. Za Allena Cveka bi predlagala kazen tri leta in deset mesecev zapora, za njegovega brata dva meseca manj, za očeta pa pogojno obsodbo. Ker niso priznali, bo sodnik Polegek za vse razpisal sojenje, kdaj se bo začelo, pa še ni jasno, ker predobravnavni narok danes sploh še ni bil končan. Nadaljeval se bo čez dva tedna.