V Novi Gorici predvolilna tekma med dosedanjim županom Matejem Arčonom in njegovim izzivalcem iz gibanja Goriška.si Klemenom Miklavičem poteka brez afer in pranja umazanega perila. Tekmeca sta si celo sposobna seči v roke, si priznati dobre ideje in se opravičiti za napačne poskuse podtikanj. Arčon stavi na že začrtane projekte in dosedanje delo, Miklavič pa je v kampanjo stopil s prepričanjem, da Nova Gorica potrebuje razvojni preboj. V prvem krogu volitev si je Arčon priboril 12 odstotnih točk prednosti pred Miklavičem, zbral je 37,4 odstotka glasov, Klemen Miklavič pa 25,4 odstotka glasov.

Volitve niso tekma

»Volitve niso tekma, volitve so izbira,« aktualni župan Arčon, ki občino vodi zadnjih osem let, noče tekmovati za glasove. Zase poudarja, da ponuja uresničljive obljube, da je velik optimist, negativne stvari v mestu pa mu predstavljajo izziv.

Eden največjih izzivov morebitnega novega mandata je poslovna cona Kromberk. Letos mu je uspelo odkupiti zemljišče zanjo, sledi njegova ureditev in bržkone tudi takojšnje iskanje dodatnega prostora, saj je, kot pravi, cona glede na povpraševanje že razprodana. Bolj slaba tolažba je to, da so v desetletju čakanja na zemljišča mnogi podjetniki odšli v sosednje občine. Nasprotniki mu zato tudi očitajo, da Novo Gorico na področju gospodarstva in turizma že manjše sosednje občine prehitevajo po levi in desni.

Miklavič na politični parket stopa iz izobraževalne in raziskovalne sfere, kjer se je tudi onkraj Evrope ukvarjal z razvojem in reformami visokega šolstva. Ko se je pred štirimi leti vrnil v Novo Gorico, je prevzel vodenje gibanja Goriška.si, ki je na letošnjih lokalnih volitvah v občinski svet prepričljivo zmagala. Njegov program obljublja več dobro plačanih delovnih mest in za več deset milijonov naložb v športno in turistično infrastrukturo. Na vprašanje, kje bo zanje dobil denar, odgovarja, da je to njegova vizija za naslednjih 10 do 15 let, da bo delal postopoma z majhnimi koraki in poskušal sprožiti plimo prihoda turistov, ki bodo generator denarja.

Pogled na Hit

Medtem ko Arčon napoveduje 100 novih stanovanj v mestu, Miklavič razmišlja tudi o poskusu vpeljave modela stanovanjskih zadrug. Zanimiv je tudi njun pogled na usodo Hita, ki naj bi ga država prodala zasebnemu lastniku. Arčon ni izrazito proti privatizaciji, a meni, da se to vsaj še štiri leta ne bo zgodilo, zato bo občina v tem času igrala vlogo odgovornega lastnika, sam pa se bo bojeval, da bo na mesto predsednika uprave prišel domač človek, ki se spozna na igralništvo in ki bo znal urediti odnose v kolektivu.

Miklavič je glede privatizacije Hita previden, dopušča sicer možnost sodelovanja s strateškim partnerjem, a meni, da v tem trenutku še nismo zreli za prodajo Hita zasebniku. Arčon bi še naprej za projekte sproti iskal konsenz, Miklavič pa bi za jasne cilje, ki jih želi občina doseči, sklenil vnaprejšnje trdno zavezništvo.