»Svetujemo vam, da zapustite mesto, ker bo življenje v naslednjih dneh zelo zapleteno!« Takšno sporočilo so argentinske oblasti poslale prebivalcem Buenos Airesa, kjer se jutri začenja dvodnevni vrh voditeljev skupine G20. Ta bo praktično ohromil življenje v prestolnici zaradi varnostnih ukrepov ob obisku najvidnejših svetovnih politikov in spremljajočih množičnih protestov. Državnike bo varovalo 22.700 policistov in agentov, povsod bodo blokade, popolnoma bodo ustavili mestni promet in skušali zagotoviti, da se ne bi ponovila varnostna blamaža z nedavnega finala južnoameriškega klubskega pokala, ko so v mestu napadli avtobus nogometašev Boca Juniors. Če vse to meščanom morda še ni bila dovolj velika spodbuda, da vzamejo pot pod noge, so oblasti današnji dan razglasile še za dela prost ter jim za izlet omogočile podaljšan konec tedna.
Izredno pestro bo tudi izza varnostnih barikad. Redko se zgodi srečanje, na katerem je toliko udeležencev, ki so v danem trenutku iz tega ali onega razloga posebej globalno izpostavljeni, in na katerem je obenem toliko perečih gospodarskih in političnih tem. Plenarni del zasedanja bo sicer bolj v ozadju – največ zanimanja bodo jutri in v soboto v Buenos Airesu gotovo pritegnila dvostranska srečanja (ali tista, ki jih ne bo) med voditelji skupine, ki jo sestavlja 19 velikih svetovnih gospodarstev ter EU in ki imajo skupno 85 odstotkov svetovnega BDP ter dve tretjini prebivalstva planeta.
Trump, Putin in Ukrajina
Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump o srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom omahoval, je Kremelj danes uradno potrdil, da srečanje bo. Vse je bilo dogovorjeno, trajalo naj bi pol ure na štiri oči in še poldrugo uro med delegacijama – potem pa je ruski predsednik popoldan iz Washingtona dobil košarico in politično zaušnico. Trump je po tviterju sporočil, da »sem se glede na dejstvo, da Rusija Ukrajini ni vrnila ladij in mornarjev, odločil, da je za vse vpletene strani najboljše, da načrtovano srečanje odpovem… Veselim se vsebinskega srečanja takoj, ko bo ta situacija rešena!« V Kremlju so se sicer odzvali s šalo, da bo Putin pač imel več časa za druga koristna srečanja… Vsekakor bo ukrajinska kriza, ki bo že tako ali tako tema mnogih pogovorov v Buenos Airesu, sploh ker je predsednik Petro Porošenko zdaj k varovanju Ukrajine pred Rusijo pozval ladje zvezo Nato, zaradi odpovedi srečanja Trump-Putin na vrhu še bolj izpostavljena, voditelja ZDA in Rusije pa še bolj pod drobnogledom.
Trump, Xi in trgovinska vojna
Sobotno srečanje ameriškega in kitajskega predsednika očitno bo potekalo, teme pa so prav tako žgoče. Poglavitna je trgovinska vojna, v katero sta državi zakorakali julija in ji grozi stopnjevanje z ameriško napovedjo dviga carin na kitajsko blago z desetih na 25 odstotkov s 1. januarjem. To naj bi voditelja v Buenos Airesu preprečila vsaj z načelnim dogovorom, ki bi ga na papir spravili kasneje. Toda ocene poznavalcev pravijo, da obeti za uspeh niso najboljši. Trump želi, da Kitajska bolj odpre svoj trg in preneha s krajo intelektualne lastnine, kar ji ZDA očitajo. »Kitajska mora odpreti svojo državo konkurenci… sicer ne vidim možnosti za dogovor,« je dejal. Xi Jinping na drugi strani pričakuje, da bo Trump začel umikati carine in spoštovati pravila Svetovne trgovinske organizacije. Če dogovora ne bo, lahko zaradi zaostrovanja sledijo širše, globalne ekonomske posledice, zato nekateri analitiki ocenjujejo, da bo delovna večerja voditeljev »eden najpomembnejših gospodarskih obedov zadnjega časa«, kot so zapisali pri Business Indiderju. In ko smo že pri hrani, analitičarka za Kitajsko pri podjetju TS Lombard, Eleanor Olcott, ocenjuje, da so osnovna razhajanja Pekinga in Washingtona tako velika, »da jih ni mogoče rešiti ob argentinskem zrezku«.
Mohamed bin Salman
Prisotnost savdskega kronskega princa Mohameda bin Salmana bo posebej izstopajoča zaradi obtožb, da je naročil umor novinarja Džamala Hašokdžija na savdskem konzulatu v Carigradu. Za povrh bo v Buenos Airesu tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki te obtožbe najglasneje širi. Pretiranega zanimanja za bilateralno srečanje s Salmanom pred očmi medijev ni, sploh ne na zahodu, čeprav naj bi se kronski princ želel srečati z vsemi. Putin je bil prvi od osemnajsterice, ki je v takšno srečanje privolil. Z Riadom želi dogovor o zmanjšanju črpanja nafte in posledično višjih cenah, čemur nasprotuje Trump. Bin Salman bo v ospredju tudi, ko bo govor o vojni v Jemnu.
Ukrajina, Severna Amerika, Južna Amerika…
S Putinom se bo dvostransko sestala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Glavna tema bo bržkone Ukrajina, saj želi biti Merklova posrednica med Kijevom in Moskvo. Danes je sicer ostro nastopila proti Putinu in mu pripisala polno krivdo za incident, obenem pa ostala hladna do pozivov Porošenka za napotitev Natovih ladij. Merklova je tudi pod pritiskom več držav, naj se odpove plinovodu Severni tok 2, ki poteka mimo Ukrajine in tako zmanjšuje njeno strateško pomembnost. V Buenos Airesu bo govora tudi o mogočih novih sankcijah proti Rusiji, ki jim med članicami G20 nasprotuje vsaj Italija.
Kanada, ZDA in Mehika bodo na vrhu danes podpisale prostotrgovinski sporazum USMCA, ki bo nasledil znamenito NAFTO in ki so ga sklenili letos. V Buenos Airesu bo tudi novoizvoljeni mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador, ki položaj prevzema v soboto, ne bo pa novoizvoljenega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara. To bo tudi zadnji vrh G20 za Veliko Britanijo kot članico EU in eden zadnjih vrhov Merklove, ki ne bo več kandidirala za kanclerski položaj.
