»V Sloveniji na presaditev organa trenutno čaka 236 bolnikov. Zaradi pomanjkanja darovalcev organa najverjetneje vsi ne bodo dočakali. Med letoma 2012 in 2017 je bilo po podatkih UKC takih primerov od sedem do deset na leto,« opozarja Danica Avsec, direktorica zavoda Slovenija Transplant, kjer so v želji, da bi se učinkoviteje spopadli s to izjemno občutljivo problematiko, z novembrom tudi slovenskim darovalcem olajšali in približali opredelitev za darovanje s pomočjo elektronskega vpisa v nacionalni register darovalcev. V Sloveniji izvedemo dobrih 100 presaditev organov na leto. Do konca septembra je bilo tudi letos opravljenih že 75 transplantacij. Ena izmed tistih, ki jim je presaditev rešila življenje, je Tina Belej, ki so ji jetra pri 22 letih nenadoma začela odpovedovati in je potrebovala transplantacijo tako rekoč čez noč. »Darovan organ mi je rešil življenje. Omogoča mi, da danes živim polno in brez bistvenih omejitev. Ravno prejemniki organov se zavedamo pomena darovanja organov. Darovan organ je za nas neprecenljivo darilo, posameznikova odločitev za darovanje pa izredno plemenito dejanje,« je o svoji izkušnji povedala Belejeva.

Pri nas podpovprečno opredeljeni

Predstavniki zavoda Slovenija Transplant so ob predstavitvi spletnega vpisa v register darovalcev, ki so ga pripravili v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, poudarili, da je darovanje organov po smrti najvišja oblika pomoči sočloveku, zato je prav, da o tem razmišljamo že v času življenja. S svojo odločitvijo lahko namreč izboljšamo ali celo rešimo življenje, so dodali. Zdravljenje s presaditvijo je zelo uspešna metoda zdravljenja pri dokončni odpovedi organa, ko so vsi drugi pristopi zdravljenja izčrpani. Vendar pa se v Sloveniji, tako kot v vseh drugih državah sveta, soočamo s pomanjkanjem primernih organov za presaditev oziroma pomanjkanjem darovalcev.

Za nameček smo Slovenci za darovanje organov opredeljeni celo podpovprečno. V register darovalcev je namreč vpisanih le 0,5 odstotka prebivalcev. »Verjamemo, da bomo z novimi sistemi lahko izboljšali dostopnost, prijaznost in tudi informiranost ter posledično rešili še marsikatero življenje,« je dejala Danica Avsec. Meni, da se številni prebivalci za darovanje organa po smrti ne odločijo predvsem zaradi pomanjkanja informacij. A kljub podpovprečnemu opredeljevanju pri nas tudi na tem področju po številu presaditev srca na milijon prebivalcev izstopamo v pozitivni luči v svetovnem merilu, je še izpostavila Avščeva: »Na leto opravimo kar 15 presaditev srca, kar je na milijon prebivalcev največ na svetu.« Po številu sicer opravimo največ presaditev ledvic, narašča tudi trend presaditve jeter.

Opredelitev prek eUprave

Do zdaj je bil pri nas vpis v nacionalni register opredeljenih oseb glede darovanja organov in tkiv možen samo osebno pri pooblaščeni osebi na določenih prijavnih mestih po Sloveniji. Z novembrom pa se lahko ljudje, ki bi želeli po smrti postati darovalec organov, v register vpišejo z enostavnim postopkom prek že obstoječega spletnega mesta eUprava, ki so mu na ministrstvu za javno upravo dodali še to možnost.

»Sodelovanja z zavodom Slovenija Transplant smo še posebno veseli, ker na tak način širimo uporabo storitev eUprave s področja elektronskega poslovanja z državo tudi na širše družbeno področje – na področje humanitarnega delovanja. In ker smo se doslej ves čas ukvarjali zgolj s suhoparnimi upravnimi postopki, je bilo naše delo tokrat poseben izziv, saj je bila zadaj storitev, ki posega v širšo družbo, na humanitarno področje. Zavedali smo se, da tokrat pomagamo sočloveku in sodelujemo v postopku, ki lahko nekomu reši življenje,« je jasna Polonca Blaznik z ministrstva za javno upravo.

Skupaj z ministrstvom za zdravje si na Slovenija Transplantu prizadevajo tudi za spremembo zakonodaje oziroma za zakon za čisto domnevno privolitev, ki bi določil, da vsi polnoletni državljani avtomatično postanejo darovalci, razen če se v času življenja ne opredelijo nasprotno, je še napovedala Avščeva. Po tem zakonu bi se v prihodnje o spremembi opredeljevali samo tisti, ki so proti darovanju. Tak zakon ima 23 držav, v naši bližini tudi Avstrija, Belgija, Hrvaška in Francija, je sklenila Danica Avsec.