Ankilozirajoči spondilitis (AS) je vnetna revmatična bolezen, ki prizadene predvsem mlajše ljudi, saj se večinoma pojavi med 15. in 30. letom starosti, pogosteje pri moških. Bolnika boli v križu, značilno za to bolezen je, da se bolečina pojavi v mirovanju, pogosto med spanjem. Bolnik občuti olajšanje, če vstane in se razgiba. Nekateri bolniki zato vstajajo tudi večkrat na noč, pojasnjuje prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Značilna je tudi jutranja okorelost v spodnjem delu hrbtenice in predelu zadnjice, ki pa izgine, ko se človek razgiba. Če se bolezen ne zdravi, pride do zakostenjevanja in posledično zmanjšane gibljivosti hrbtenice.
Diagnostika te bolezni je izjemno težka, saj večina bolnikov razen bolečine v križu nima nobenih drugih znakov, pogosto tudi rentgensko slikanje in druge preiskave ne pokažejo vnetja ali drugih težav. Ker je bolečina v križu zelo pogosta zdravstvena težava in ker je večina bolnikov z AS mlajših, zdravniki težave pogosto pripišejo neustreznemu ukvarjanju s športom, dvigovanju bremen, neustreznemu ležišču in podobno. Zato do postavitve prave diagnoze pogosto mine več let: v Sloveniji jo bolniku z AS postavijo v povprečju sedem do osem let po začetku težav.
Tako dolgo je na diagnozo čakala tudi Petra Zajc, članica Društva revmatikov Slovenije. Bolezen se je pokazala s težavami z ahilovo tetivo: ko je zjutraj vstala, jo je bolelo pri hoji. Težave je sprva povezovala s tekom, saj je rekreativna športnica, a se je postopno pridružila tudi bolečina v križu. Tudi temu ni posvečala pozornosti, saj »mlad človek ne pomisli na revmo«, je povedala. Tako je o teh težavah prvič povedala zdravniku šele čez štiri leta. Svetoval ji je vaje za hrbtenico in protibolečinsko zdravilo. Ker težave niso prenehale, jo je napotil k ortopedu. Na pravo bolezen je posumil šele oftalmolog, ki ga je obiskala zaradi vnetja na očesu - uveitisa. To je namreč pogosta zunajsklepna manifestacija AS. Tako so jo končno napotili še k revmatologu, kjer so postavili diagnozo.
Bolnikom je največji izziv obvladovanje bolečine: »Bolečina te načne ne le fizično, ampak tudi psihično,« pove Zajčeva. Treba je zaupati revmatologu, redno jemati zdravila in se redno ukvarjati s športom ali rekreacijo, primerno za revmatične bolnike, je povedala. Bolezen vpliva na vse vidike življenja bolnikov: odnose, zaposlitev, na delovnem mestu… Tako sama težko dolgo sedi pri miru, veliko vstaja in se sprehodi po pisarni. Trenutno bolezen obvladuje dobro, a jo je, podobno kot veliko drugih bolnikov, strah dolgoročnih posledic te bolezni.
Projekt EMAS
Slovenski bolniki z AS so sodelovali v evropski raziskavi EMAS, ki je pokazala, kako dobro je ta bolezen obvladana v 12 sodelujočih državah. Raziskava je pokazala, da ima več kot polovica slovenskih bolnikov aktivno bolezen in ti bolniki trpijo zaradi bolečin. Tako je tudi zato, ker nekateri bolniki ne želijo jemati zdravil, je povedal Tomšič.
Morda presenetljiv je bil podatek, da ima 60 odstotkov bolnikov prekomerno telesno težo, kar je pri revmatološnih boleznih izrazito neugodno. Raziskava je tudi pokazala, da od pojava prvih znakov do postavitve diagnoze mine v povprečju 7,8 leta, kar ni najboljši rezultat. Zakasnitev diagnoze je še višja pri ženskah. Tukaj imajo največjo vlogo predvsem osebni zdravniki, saj so prvi, na katere se bolniki obrnejo. Pomembno je, da ločijo mehansko in vnetno bolečino v križu ter da vnetno bolečino začnejo zdraviti s protivnetnimi zdravili, je povedala Zajčeva. Po drugi strani so petini slovenskim bolnikom diagnozo postavili v enem letu od pojava simptomov, naslednji petini pa v času štirih let po začetku bolezni. To kaže, da predvsem pri mlajših bolnikih v zadnjih letih le prihaja do izboljšav v diagnosticiranju bolezni, meni Tomšič.
Rezultati o splošni okorelosti in zatrdelosti hrbtenice so pokazali, da ima petina naših bolnikov izrazito omejitev gibljivosti vratu, petina jih ima izrazito omejenost gibljivosti prsnega dela hrbtenice. Največ težav imajo v ledvenem delu hrbtenice, kjer ima zmerno omejitev gibljivosti skoraj 40 odstotkov bolnikov, skoraj 30 odstotkov pa ima izrazito omejitev gibljivosti. Ker so bolečine najhujše ponoči, so pri bolnikih pogoste motnje spanja, kar zelo vpliva na njihovo psihološko zdravje in kakovost življenja. Pri bolnikih z AS je zato pomembna celostna obravnava, poudarjajo pri Društvu revmatikov Slovenije.
