G20 (v angleščini Group of Twenty ali Skupina Dvajset) je ime za mednarodna srečanja predstavnikov dvajsetih svetovno najmočnejših gospodarstev po bruto domačem proizvodu.

Kdo so članice G20?

Članice skupine G20 so vlade in guvernerji centralnih bank držav z največjimi gospodarstvi: Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Francija, Nemčija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Mehika, Rusija, Savdska Arabija, Republika Južna Afrika, Južna Koreja, Turčija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in severne Irske, Združene države Amerike in Evropska skupnost, ki jo predstavljata Evropska komisija in Evropska centralna banka.

Kdaj je bila skupina ustanovljena?

G20 spada med iniciative, vzpostavljene po drugi svetovni vojni za mednarodno usklajevanje gospodarske politike vodilnih svetovnih držav. Ustanovljena je bila leta 1999, uvodno srečanje so imeli leta 2008 v Washingtonu, ZDA. Leta 2009 je padla odločitev, da bo skupina G20 nadomestila skupino G8 kot glavno gospodarsko posvetovalno telo premožnejših držav.

Kdaj so srečanja G20?

Na uvodnem srečanju so se predstavniki G20 zbrali zaradi finančne krize, med katero se je vzpostavilo prepričanje, da ključne države niso dovolj vključene v jedro svetovne gospodarske razprave in upravljanja. Zatem so se srečevali na pol leta, od leta 2011 pa so srečanja G20 letna. Lani so se zbrali v Hamburgu v Nemčiji, letos bo srečanje v Buenos Airesu v Argentini. Srečanje za leto 2019 je predvideno na Japonskem, leto kasneje pa v Savdski Arabiji.

Kako deluje G20?

G20 deluje brez stalnega osebja, predsednik skupine letno rotira med državami članicami, ki so razdeljene v pet regijskih skupin. Za kontinuiteto skrbi skupina treh, ki jo sestavljajo pretekli, sedanji in prihodnji predsednik, nosi pa ime Trojka. Lani je skupini predsedovala Nemčija, letos Argentina, v letu 2019 pa bo predsedovala Japonska.

O čem se na G20 pogovarjajo?

Osnovne tematike srečanj G20 so svetovna gospodarska rast, mednarodna trgovina in regulacija finančnih trgov, po letu 2015 pa so na seznam dodali tudi migracije, digitalizacijo, zaposlovanje, zdravstveno varstvo, ekonomsko opolnomočenje žensk in razvojno pomoč.

Glavne kritike na račun G20

Kritiki opozarjajo na smiselnost razprav in srečanj, saj odločitve za države članice niso zavezujoče, prav tako G20 nima na voljo nobenih sankcij v primeru neupoštevanja sprejetih odločitev. Kritike letijo tudi na račun transparentnosti in demokratičnosti odločitev – najpomembnejše se namreč sprejemajo na sestankih, ki so za javnost zaprti in potekajo izven demokratičnih procesov. Zaradi omenjenih kritik srečanja G20 vsako leto spremljajo množični protesti.