Ljubljanski župan Zoran Janković je danes sedel na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča. Zagovarjati se mora zaradi domnevne podkupnine oziroma sporne donacije, ki jo je družba Gratel dala občini in javnemu zavodu Ljubljanski grad. Janković je danes sodnici Vladislavi Lunder zatrdil: »Absolutno krivde ne priznavam.«
Odvetnik zahteva izločitev dokazov
Čeprav je Janković krivdo zanikal, je njegov odvetnik Janez Koščak iz Odvetniške pisarne Čeferin zahteval, da sodnica iz dokaznega gradiva izloči vse dokumente in dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi odredbe iz leta 2014 za hišno preiskavo na magistratu in na sedežu občinskega inšpektorata.
»Ta odredba s strani preiskovalne sodnice ni bila obrazložena, ker je zgolj prepisala predlog državne tožilke. Preden se dovoli poseg v zasebnost, mora sodišče mora opraviti sodno presojo. Slednja v tem primeru ni bila opravljena, zato so vsi dokazi nezakoniti,« je zahtevo argumentiral Koščak. Meni, da bi preiskovalna sodnica morala okoliščine in razloge za izvedbo hišne preiskave konkretizirati v takšni meri, da bi vsak razumen človek bil prepričan, da je bila odredba za hišno preiskavo utemeljena.
Specializirana državna tožilka Blanka Žgajnar je Koščakove navedbe odpravila kot neutemeljene. »Odredba sodišča o hišni preiskavi absolutno ni nezakonita. Vsebovala je vse potrebne elemente in v njej je konkretno utemeljeno, zakaj so razlogi za sum in na podlagi česa je preiskovalna sodnica zgradila svojo presojo,« je dejala Žgajnarjeva. Sodišče bo presodilo, ali bo Koščakovi zahtevi ugodilo ali pa bo vso to dokazno gradivo vendarle ostalo v sodnem spisu. Koščak je omenil tudi, da naj bi nacionalni preiskovalni urad Jankovića začel preiskovati zaradi Gratela, potem ko je predsednica parlamentarne preiskovalne komisije Alenka Jeraj (SDS) uradu posredovala zapisnike s sej komisije, ki je preiskovala domnevno sporne posle ljubljanskega župana.
»Prvo dovoljenje za prekop je bilo nezakonito«
Zgodba z Gratelom sega v sam začetek Jankovićevega županovanja Ljubljani. Njegova predhodnica na čelu občine Danica Simšič je leta 2006 tik pred takratnimi lokalnimi volitvami sklenila pogodbo z Gratelom, ki mu je dovoljevala gradnjo optičnega omrežja pod javnimi površinami, ki so v lasti občine. Spomladi 2007, ko je županoval že Janković, je občinska inšpekcija Gratelovo gradnjo ustavila, ker da je nezakonita. Posledično je Gratel sprožil upravni spor, a na koncu sta to nesoglasje občina in Gratel zgladila s sklenitvijo dogovora v sredini marca 2007. Skladno z dogovorom se je Gratel kot neke vrste poplačilo za nastalo škodo zavezal občini nakazati 250.000 evrov, še enkrat toliko pa je kot donacijo nakazal Ljubljanskemu gradu. Občina je družbi dovolila nadaljnje polaganje optičnega kabla.
Da je bila pogodba, ki jo je občina z Gratelom sklenila v mandatu Simšičeve, nezakonita, Jankovićev zagovornik Koščak zatrjuje tudi na sodišču. Kot dokaz je priložil mnenje pravnika dr. Rajka Pirnata iz Inštituta za javno upravo, ki naj bi dokazovalo, da je bilo leta 2006 Gratelu izdano dovoljenje za prekop in zaporo mestnih ulic »nezakonito, nepravilno in da je Zoran Janković moral ukrepati, da je to dovoljenje odpravil oziroma je moral ukrepati, da mestni občini ne bi nastala škoda«.
Decembra začetek sojenja tudi v zadevi Stožice
Janković, ki se mu 12. decembra obeta začetek še enega sodnega procesa, in sicer povezanega s projektom Stožice, zagotavlja, da se bo sojenj redno udeleževal. »Pravico lahko dosežem le znotraj (sodne, op. a.) stavbe, ne tu pred stavbo. Pri meni ne boste videli nobenih transparentov, nobenih zastav, nobenih plačanih ljudi, ki čakajo v tem mrazu in iščejo pravice. Verjamem sodišču in verjamem, da bom dokazal svojo pravico. V končni fazi nedolžnega ne more obsoditi,« je prepričan Janković.
Pri zadevi Stožice se bo Janković moral zagovarjati, da ni zlorabil položaja in uradnih pravic, ko je skupaj z nekdanjim direktorjem javnega zavoda Tivoli Ljubljana Romanom Jakičem in nekdanjim direktorjem javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice Samom Lozejem podpisal pogodbo o najemu Grepovih prostorov v nakupovalnem središču domnevno le z namenom, da bi Grep izpolnil enega od pogojev za pridobitev 115 milijonov evrov kredita.
