V pokrajini Hongcheon severozahodno od prestolnice Seul so pred petimi leti odprli zapor, ki se od resničnih zavodov za prestajanje zapornih kazni v nekaterih pogledih precej razlikuje. Tamkajšnji zaporniki so zaprti prostovoljno in za svoje bivanje v jetniških celicah celo plačajo. Ob vstopu oddajo svoje pametne telefone, ure in druge naprave, se preoblečejo v modre uniforme in se nastanijo vsak v svojo pet kvadratnih metrov veliko celico. Poleg uniforme dobijo čajni servis, beležnico, pisalo in podlogo za jogo, na kateri spijo. Celice imajo okno, nimajo pa postelje in ogledala. Majhno stranišče z umivalnikom je del sobe.

Pravi zapor je znanji svet

»Ta zapor mi je dal občutek svobode,« se navdušuje 28-letni Park Hye-ri, »zapornik«, ki je za 24-urno nastanitev v zaporu plačal približno 85 evrov. V petih letih, odkar je zapor odprt, je v njem vsaj en dan preživelo več kot 2000 zapornikov. »Bil sem preveč zaposlen,« pojasnjuje Hye-ri, ki dodaja, da prostega dneva za zapor zaradi obilice dela pravzaprav nima, a se je kljub temu odločil, da potrebuje premor. Tudi ostali jetniki se za bivanje v zaporu večinoma odločijo zaradi stresa v službi ali šoli.

Ideja za zapor se je pred leti porodila Noh Ji-Hyang, katere mož je delal po sto in več ur na teden. Večkrat je dejal, da bi prav rad šel v zapor, kjer bi se lahko vsaj spočil. Zapor je v z delom in kariero obsedeni Južni Koreji postal uspešnica. Čeprav so nekateri pred 24- ali 48-urno izoliranostjo od preostalega sveta nekoliko skeptični, so po preizkušnji večinoma mnenja, da niso bili v zaporu, pač pa je pravi zapor svet, v katerega se vračajo.