Koliko izgubljenih plemen je še na svetu?

Izolirana oziroma izgubljena plemena so domorodne skupine, ki živijo odročno življenje brez prvega stika s preostalo civilizacijo. Za obstoj izoliranega plemena ponavadi izvemo, ko pride v stik s posamezniki ali skupinami izven svojega plemena. Tovrstna srečanja se pogosto končajo z nasiljem – prebivalci plemen namreč stremijo k branjenju območij, na katerih živijo, saj izguba območja vodi tudi v izgubo tradicionalne kulture in izginotje samih plemen. Informacije o navadah izoliranih plemen so skope, saj se jim tudi antropologi težko približajo.

Tveganja ob srečanju s tujci so za predstavnike plemen velika, saj imajo zaradi omejenih družbenih stikov po pravilu slabši imunski sistem. Sodobne družbe jih ogrožajo tudi s krčenjem gozdov, širjenjem industrije in nasilnim prevzemanjem zemlje, na kateri živijo.

Pleme Sentinel prebiva na indijskem otoku Severni Sentinel, ki je del Andamanskih otokov Tu naj bi živeli že več kot 60 tisoč let, dostop do njihovega otoka pa je zaradi vzajemne varnosti z zakonom prepovedan. Tujce, ki se jim želijo na sicer osamljenem otoku približati, pričakajo s puščicami in kamni, kar se je zgodilo ravno v teh dneh, ko so ubili 27-letnega Američana, ki je prišel na otok širiti krščansko vero. Antropologi ocenjujejo, da pleme šteje med 40 in 100 oseb.

Nedaleč od Sentinelcev na Andamanskih otokih domuje tudi pleme Jarawa, ki naj bi tu živeli že nekaj tisočletij. Domnevajo, da pleme šteje med 250 in 400 posameznikov, ki se interakcij s tujci močno izogibajo. Podatki o njihovi kulturi in tradicijah so skopi.

Na ozemlju Nove Gvineje (otok si delita Indonezija in Papua Nova Gvineja) živi okrog 44 izoliranih plemen, nekaj naj bi jih bilo tudi na vzhodnih indonezijskih otokih. Leta 1971 je prvi stik z enim izmed plemen z imenom Biami vzpostavila ekipa BBC, ki je snemala dokumentarni film z imenom A Blank on the Map (Praznina na zemljevidu). Večina jih še danes biva v popolni izolaciji.

Lakandonci so eno izmed majevskih ljudstev, ki živi v džungli mehiške zvezne države Chiapas v bližini južne meje z Gvatemalo. Pleme je eno najbolj izoliranih in kulturno konzervativnih mehiških domorodnih ljudstev. Leta 1943 so skoraj izumrli, danes pa je njihova populacija spet večja. Približno 650 posameznikov govori lakandonski jezik, celotna populacija pa naj bi štela približno tisoč posameznikov.

Leta 2006 je bil v Boliviji potrjen obstoj petih izoliranih plemen, domnevajo, da obstajajo še tri druga. Leto prej je bolivijska država z deklaracijo priznala osnovne človekove pravice pripadnikom izoliranih plemen. Večina jih sicer živi v rezervatih, njihove populacije se gibljejo med 100 in 200 posamezniki, kljub temu pa nekaj družin še vedno živi na neznanih lokacijah v popolni izolaciji, kjer se ukvarjajo z lovom in nabiralništvom. Najbolj znana so plemena Yuqui, Toromona, Yanaigua in Ayoreo.

Največ izoliranih plemen živi v Braziliji. Njihovo število se je od leta 2005 do leta 2007 povečalo s 40 na 67, s čime r je Brazilija prehitela Novo Gvinejo kot območje, kjer biva največ »izgubljenih plemen.« Velik del plemen živi v enem izmed sedmih državnih rezervatov, več deset pa jih živi v divjini. Eno izmed njih je pleme Awa – v popolni izolaciji živi sto pripadnikov tega plemena. So zelo ogroženi, saj na njihovih območjih izvajajo agresivno krčenje gozdov. Organizacija Survival International jih je proglasila za najbolj ogroženo pleme na svetu, glede na podatke organizacije Indigenous Missionary Council pa je bilo samo med letoma 2003 in 2010 umorjenih približno 450 pripadnikov plemena Awa.

Za razliko od Bolivije so plemena, ki živijo na območju Kolumbije, veliko manj zaščitena. Eno najbolj znanih izoliranih plemen je pleme Nukaak – ko so leta 2003 z njimi stopili v stik, je več kot polovica pripadnikov plemena umrla, saj niso bili odporni na viruse, s katerimi so se okužili. Med trideset in petdeset predstavnikov plemena naj bi dogodek preživelo in še živelo v izolaciji na vzhodu države. Znano je tudi pleme z imenom Yari – ni pa znano kje živijo, koliko jih je in ali sploh še obstajajo.

Na območju Ekvadorja bivata dve veliki izolirani plemeni, ki večkrat prideta v konflikt. Večina pripadnikov plemena Tagaeri in njemu sorodnega plemena Taromenane živi nomadsko življenje v nacionalnem parku Yasuni. V 90-ih letih prejšnjega stoletja je s plemenom Tagaeri uspešno stopil v stik nek lovec, od takrat pa miroljubnih stikov z zunanjim svetom več niso imeli. Pleme Tagaeri naj bi štelo med dvajset in trideset posameznikov, pleme Taromenane pa med 150 in 300. Tudi njim preti izumrtje zaradi nezakonite sečnje dreves in črpanja nafte na območjih, kjer bivajo.

Približno tristo predstavnikov plemena Totobiegosode živi na območju države Paragvaj. So pripadniki širše domorodne skupine Ayoreo, ki šteje približno dva tisoč pripadnikov. Ti so iz Paragvaja pobegnili tudi v sosednjo Bolivijo, saj je bilo tam zanje varneje. Ni znano, koliko predstavnikov skupine še biva v izolaciji. Vsake toliko nekaj pripadnikov iz izolacije vzpostavi stik z zunanjim svetom, na zadnje pa so gozdarji manjšo skupino videli leta 2007.

Na območju države Peru naj bi živelo petnajst izoliranih plemen. Večina jih živi v enem izmed naravnih rezervatov, kjer pa jim še vedno preti izumrtje. V rezervate namreč še vedno hodijo nezakoniti gozdarji. Najbolj znana izolirana plemena v Peruju so Mashco-Piro, Matsigenka, Nanti in Yora.

Hoti, Yanomami in Piaroa so tri izolirana plemena, ki še živijo na območju Venezuele. V popolni izolaciji sicer živi le nekaj posameznikov iz vsakega plemena. Približno štirideset odstotkov plemena Hoti in nekaj sto članov plemena Yanomami, ki sicer šteje več kot 25 tisoč posameznikov, še živi nomadsko življenje. Predstavniki plemena Piaroa živijo v izolaciji na težko dostopnih lokacijah blizu meje s Kolumbijo.