Ali grozi vojna med Rusijo in Ukrajino? To se sprašujejo komentatorji po svetu, potem ko so v nedeljo ruske ladje v Kerškem prelivu med Črnim in Azovskim morjem zajele tri ukrajinske vojaške ladje in 24 članov posadke, pred tem pa streljale in ranile več mornarjev. Zaostritev napetosti, do katere je prišlo zaradi prizadevanj Ukrajincev, da bi tako kot Rusi okrepili vojaško prisotnost v Azovskem morju, je bila pričakovana. Rusija je namreč letos z odprtjem Krimskega mostu čez Kerški preliv in z natančnim pregledovanjem trgovskih ladij v prelivu »iz varnostnih razlogov« Ukrajincem precej otežila dostop do Azovskega morja, ki je zaradi njihovih tamkajšnjih pristanišč gospodarsko zelo pomembno.
Ukrajina je očitno prešibka, da bi se lahko uprla tej delni blokadi svojih pristanišč in ponovno zagotovila svobodno plovbo skozi Kerški preliv. Ukrajinci se tudi bojijo, da se bodo na neki način ponovili dogodki iz leta 2014, ko so se na Krimu in v Donbasu pojavili oboroženi pripadniki sovražnih sil, tako da so izgubili nadzor v obeh regijah.
Porošenko v parlamentu moral popustiti
Vsekakor pa obema predsednikoma, ukrajinskemu Petru Porošenku in ruskemu Vladimirju Putinu, sedanja zaostritev, ki se z današnjim zaslišanjem in pripravami na sojenje 24 zajetim Ukrajincem ne zmanjšuje, notranjepolitično koristi. Putin je tak incident in razkazovanje moči potreboval, saj ga po zadnjih anketah podpira samo še 56 odstotkov Rusov, kar je celo manj kot pred aneksijo Krima. Še bolj pa Porošenku koristi priložnost, da se postavi kot branitelj Ukrajine, saj ga konec marca čakajo volitve, v anketah pa za več kot deset odstotnih točk zaostaja za nekdanjo premierko in tajkunko Julijo Timošenko.
Najbrž lahko v luči volitev razumemo tudi Porošenkovo pritiskanje na parlament, naj glasuje za razglasitev vojnega stanja. Parlament je to storil v ponedeljek zvečer, a je moral Porošenko, da bi dobil dovolj glasov, svoj predlog ublažiti. Vojno stanje tako ne bo trajalo 60, ampak 30 dni, omejeno pa bo le na regije, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Pridnestrje, ter ob morju. Vojno stanje v omenjenih regijah v primeru nevarnosti omejuje nekatere ustavno zagotovljene pravice, kot so pravica do zborovanja, svobodnega gibanja in tajnosti dopisovanja. Okrepljen je nadzor nad določenimi infrastrukturnimi objekti, prav tako protiletalska obramba.
»Rusija je začela izvajati naslednjo etapo svoje agresije (šlo naj bi za polaščanje Azovskega morja, op.a.) in utemeljeno lahko predpostavljamo, da se pripravlja še za napad na kopnem,« je v parlamentu pred glasovanjem dejal Porošenko. »Vojno stanje pa ne pomeni vojne napovedi niti konca diplomatskega procesa (glede Donbasa, op.a.).« Po njegovih besedah ne gre za to, da bi hotel voditi vojno proti Rusijo, ampak hoče le braniti Ukrajino. Putin je dal vedeti, da bo vojno stanje samo še dodatno zaostrilo napetosti.
Zakaj pa ne leta 2015?
Porošenka zdaj vsi sprašujejo, kako to, da se ni zavzel za izredno stanje poleti 2015, ko je bila vojna v Donbasu na vrhuncu. Del opozicije ga obtožuje, da poskuša izkoristiti napetosti z Rusijo sebi v prid. Med drugim ga sumijo, da hoče preložiti volitve in si tako podaljšati oblast. Vendar je zagotovil, da volitve 31. marca bodo. Tu so še očitki, da hoče omejiti svoboščine, potem ko je že oviral boj proti korupciji in delo novinarjev. Vsekakor pa upa, da bodo volilci, ko se v času napetosti z Rusijo postavlja kot močan voditelj države in neustrašni vrhovni poveljnik vojske, pozabili popoln fiasko v boju proti korupciji.
Ukrajinsko rožljanje z orožjem pa je v precejšnjem nasprotju z zadržano podporo Zahoda. Sicer v Evropski uniji razmišljajo o novih sankcijah proti Rusiji, obsojajo rusko uporabo sile in poudarjajo, da glede ozemeljske celovitosti Ukrajine in svobodne plovbe skozi Kerški preliv ne sme biti popuščanja. Vendar pa so k umiranju napetosti pozvali tako Moskvo kot Kijev.
