Če ste kdaj lačni postopali po Gruziji, ste le stežka spregledali hačapuri, tamkajšnjo značilno jed iz kvašenega testa, največkrat nadevano z mladim sirom. Hačo namreč po gruzinsko pomeni sir oziroma skuta, puri pa kruh. Osem vrst te jedi poznajo v Gruziji (v vsaki regiji jo pripravljajo malo drugače), glavni pa sta dve: imeretijski hačapuri je zaprt, kot ga opisuje tokratni recept, adžarijski pa napol odprt, v obliki testenega čolniča z nadevom, nadgrajenim s surovim jajcem, ki v vročem hačapuriju zakrkne na oko. Čeprav se ga pripravlja drugače, je zaprti hačapuri tako po okusu kot po videzu neverjetno podoben nam bližjemu bureku. Tako rekoč identični so celo nadevi: najpogostejša sta mladi sir in skuta, pripravljajo pa tudi hačapuri z mleto govedino in številnimi drugimi nadevi. Povsem odprti tip hačapurija se medtem skoraj ne razlikuje od pice brez paradižnikove omake. Podobno kot pri nas, kjer je burek mogoče kupiti tako rekoč za vsakim vogalom, v Gruziji na ulicah ponujajo hačapuri, jed za hitro malico, ki je nekakšna kvašena različica bureka in bo zagotovo teknila vsem ljubiteljem tovrstne hrane. Povsem lahko ga pripravimo doma.
Hačapuri ob vsaki uri
V Gruziji tradicionalno pripravljajo jed, ki je na las podobna bureku, pa to ni. Njena odprta različica je podobna pici “na belo”, pa tudi to ni.
Hačapuri lahko spečemo tudi v pečici, pred tem pa ga po vrhu premažemo z jajcem in dodatno posujemo z manjšo količino naribanega sira (megrelijski tip). (Foto: Marina)
